Po nedavni uskladitvi pokojnin so se v javnosti znova pojavile tudi nekatere pisno in ustno izrečene kritične pripombe o njeni sedanji izvedbi. V preteklosti je bilo takih mnogo več, verjetno tudi zato, ker so bile uskladitve pogostejše. Med njimi prevladujejo mnenja, da obstoječe pravilo, po katerem se vsem upravičencem pokojnine zvišajo v enakih odstotkih, nikakor ni pravično. Na tak način namreč prejemniki višjih pokojnin prejmejo višje zneske povečanj kot tisti z nižjimi pokojninami. To naj bi bilo krivično, za nekatere pa celo protiustavno.

Iz statističnih podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), objavljenih v mesečnem statističnem pregledu za december 2018, ki ga je objavil na spletni strani 18. januarja 2019, je razvidno, da so bila gibanja števila izplačil pokojnin v preteklem letu relativno ugodna. Spremembe v številu prejemnikov starostnih in invalidskih pokojnin lahko v največji meri pripišemo učinkom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljenega 1. januarja 2013. Kot je bilo že večkrat omenjeno, so se z njim postopno zaostrili pogoji za pridobitev pravice do starostne in nekaterih drugih pokojnin, navedeni zakon pa omogoča tudi pridobitev pravice do izplačila 20 odstotkov starostne ali invalidske pokojnine in prožnejše uveljavljanje delne pokojnine. Vse to pa vpliva predvsem na priliv novih uživalcev starostnih pokojnin.

Državni zbor je 13. decembra 2018 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819), s katerim med drugim ureja tudi izjemno pomembna vprašanja za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev in uživalcev nekaterih drugih prejemkov, ki jih prejemnikom pokojnin in drugim upravičencem izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Navedeni zakon namreč omogoča, da zavod izvede redno uskladitev pokojnin na način, določen v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), in določa mogoče višine izredne uskladitve pokojnin (ki jo sicer v celoti ureja sistemski zakon).

Iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2018, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), vlada pa se je z njo seznanila na seji 27. septembra 2018, so razvidne dokaj optimistične ocene ne le njihovih letošnjih gibanj, temveč tudi v prihodnjih dveh letih. Napovedana gibanja bodo, če se bodo uresničila, neposredno vplivala na življenjski standard večine prebivalcev. Napoved med tveganji za njihovo uresničitev poudarja predvsem spremembo razmer v mednarodnem okolju v primerjavi z upoštevanimi v scenariju za njeno pripravo. Dejstvo je, da so se v tem okolju pretežno negativna tveganja od spomladi že opazno povečala. V kolikšni meri bodo ob njihovem nadaljevanju vplivala na naše razmere in napovedana gospodarska gibanja, bomo v prihodnjih dveh mesecih doživljali sproti.

Skupina poslank in poslancev Nove Slovenije – krščanskih demokratov s prvopodpisanim Jožefom Horvatom je 11. septembra 2018 v državni zbor posredovala po rednem postopku v obravnavo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je prvi predlog za spremembo tega sistemskega zakona v tem mandatnem obdobju državnega zbora. Predlog se ne razlikuje dosti od predloga iz oktobra 2017, ki so ga prav tako vložili poslanci te stranke.

V nadaljevanju na kratko povzemamo predlagane spremembe in dopolnitve ZPIZ in razloge za zanje.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) je skladno z 69. členom zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819), objavljenega v Ur. listu RS, št. 71/17, skupaj z zneskom pripadajoče pokojnine ali nadomestilom iz invalidskega zavarovanja, določenim v zakonu za letošnji julij, upravičencem izplačal tudi večino letnih dodatkov. Tudi letos so bili izplačani vsem upravičencem, določenim v sistemskem zakonu (ZPIZ-2), vendar v več različnih višinah, kot jih sicer predvideva ta zakon. Na podlagi izplačil je zavod izdelal finančne in statistične podatke, iz katerih je razvidna višina sredstev, namenjena za njihova izplačila, povprečni zneski in njihova razdelitev med upravičence, znane v mesecu izplačila.