V Vzajemnosti smo že večkrat omenili, da veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več t. i. relativne horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, kakršno so zagotavljale prejšnje zakonske ureditve. Zato lahko na ravni pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih, nastanejo razlike, na katere vpliva zakonska ureditev. Tako je višina pokojnin od zdaj odvisna tudi od določitve datuma upokojitve.

Relativna horizontalna enakost je bila namenjena zagotavljanju približno enake višine odmerjenih pokojnin, čeprav so jih njihovi upravičenci uveljavili v različnih koledarskih letih. Omogočala jo je usklajenost pravil, veljavnih za odmero pokojnin in njihovo usklajevanje. Njena uresničitev ni bila samodejna pri vseh uveljavljenih pokojninah, temveč ob izpolnjevanju naslednjih pogojev: približno enaki višini plač ali zavarovalnih osnov, upoštevanih za določanje pokojninskih osnov, enaki dolžini obdobij, iz katerih so te bile štete za njihov...

Glede na že večletno prakso tudi letos v marčni številki predstavljamo nekatere ključne statistične podatke, ki omogočajo predstavitev prvih ocen gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Razlog za to je dejstvo, da je februarja, ko prispevek pripravljamo, že na voljo večina statističnih podatkov, s pomočjo katerih lahko to storimo. V tem mesecu mora Statistični urad Republike Slovenije (Surs) objaviti podatke o gibanjih povprečnih plač v preteklem letu, o gibanjih cen življenjskih potrebščin pa jih je že konec decembra. Zavod pa je statistične podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj z drugimi pomembnimi podatki objavil januarja letos v Mesečnem statističnem pregledu, december 2019 (MSP).

Državni zbor je tudi po vetu državnega sveta 2. decembra 2019 ponovno sprejel Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021). Navedeni zakon med drugim določa tudi pogoje, rok in način za izredno uskladitev pokojnin, kakršno sicer omogoča sistemski zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Opravljena naj bi bila povsem mimo pravil, zapisanih v sistemskem zakonu, v decembru leta 2020. Če bodo zanjo izpolnjeni pogoji in bo tudi dejansko uresničena tako, kot določa ta posebni zakon, bo povzročila trajne negativne učinke na ravni novih pokojnin, uveljavljenih v letu 2020, in tudi na široko odprla vrata za nadaljnjo razgradnjo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v začetku septembra – tako kot že vrsto let do zdaj – objavil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2019. Navedena analiza je pomembna, ker obsega številne kazalnike, ki med drugim omogočajo ocenjevanje življenjskega standarda večine prebivalcev. V ta namen se bomo posvetili predvsem napovedi o gibanjih domačega bruto proizvoda, ki imajo še vedno pozitivni predznak, in relativno umerjeni inflaciji.

Umar napoveduje, da bo letošnja gospodarska rast zaradi umirjanja ponudbe in povpraševanja ter negotovosti v mednarodnem okolju dosegla približno 2,8 odstotka, podobna gibanja pa naj bi bila tudi v prihodnjih dveh letih, kar je dokaj optimistična ocena. Inflacija naj bi se v tem obdobju nekoliko zvišala. Letos naj bi še ostala pod 2 odstotkoma, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se zmerno zviševanje cen nadaljevalo tako na področju storitev kot tudi pri neenergetskem blagu.

V prejšnji številki smo na kratko pojasnili namen in smisel najnižje in najvišje pokojninske osnove v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tokrat pa bomo na podlagi statističnih podatkov predstavili njune učinke na pokojnine, pridobljene v preteklem letu. V ta namen bomo uporabili nekatere podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), objavljene v Letnem poročilu 2018, in Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) o Povprečnih mesečnih plačah, december 2017, objavljene 15. februarja 2018.

Svet zavoda je na aprilski seji v skladu z zakonskim pooblastilom med drugim ugotovil tudi višino najnižje in višino najvišje pokojninske osnove, veljavni pri odmeri letošnjih pokojnin. Objavljena sta v 30. številki Uradnega lista. Ugotavljamo, da njun namen in smisel nekaterim, sodeč po številnih vprašanjih, še vedno nista razumljiva. To še posebej velja za najnižjo pokojninsko osnovo, ki jo celo enačijo z zagotovljeno pokojnino, kar seveda že glede na poimenovanje ni.

Obe višini sta v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenjeni neposredni in tudi dejansko učinkoviti izpeljavi dveh od sicer več temeljnih načel, na katerih sloni: vzajemnosti in solidarnosti. Njuna uporaba omogoča razporejanje pokojnin po višini, skladno s pravili, določenimi za njihovo odmero in delitev sredstev, zbranih s prispevki zavarovancev in delodajalcev ter iz drugih virov, v mejah razmerij, ki ju določata. Zato imata v sistemu nedvomno izjemno pomembno vlogo. Nista novost tega sistema, temveč nadaljevanje prejšnjih zakonskih ureditev.