Manj ugodno za nekatere zavarovanke
V Vzajemnosti smo že večkrat omenili, da veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več t. i. relativne horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, kakršno so zagotavljale prejšnje zakonske ureditve. Zato lahko na ravni pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih, nastanejo razlike, na katere vpliva zakonska ureditev. Tako je višina pokojnin od zdaj odvisna tudi od določitve datuma upokojitve.
Relativna horizontalna enakost je bila namenjena zagotavljanju približno enake višine odmerjenih pokojnin, čeprav so jih njihovi upravičenci uveljavili v različnih koledarskih letih. Omogočala jo je usklajenost pravil, veljavnih za odmero pokojnin in njihovo usklajevanje. Njena uresničitev ni bila samodejna pri vseh uveljavljenih pokojninah, temveč ob izpolnjevanju naslednjih pogojev: približno enaki višini plač ali zavarovalnih osnov, upoštevanih za določanje pokojninskih osnov, enaki dolžini obdobij, iz katerih so te bile štete za njihov...
Gmotni položaj upokojencev slabši kot v predhodnem letu
Glede na že večletno prakso tudi letos v marčni številki predstavljamo nekatere ključne statistične podatke, ki omogočajo predstavitev prvih ocen gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Razlog za to je dejstvo, da je februarja, ko prispevek pripravljamo, že na voljo večina statističnih podatkov, s pomočjo katerih lahko to storimo. V tem mesecu mora Statistični urad Republike Slovenije (Surs) objaviti podatke o gibanjih povprečnih plač v preteklem letu, o gibanjih cen življenjskih potrebščin pa jih je že konec decembra. Zavod pa je statistične podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj z drugimi pomembnimi podatki objavil januarja letos v Mesečnem statističnem pregledu, december 2019 (MSP).
Dobrodošle spremembe pri obračunu dohodnine
Državni zbor je konec lanskega oktobra sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V). Navedeni zakon, ki se uporablja za davčna leta, začeta od vključno 1. januarja 2020, je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 66 dne 5. novembra 2019. Ker so bile z njim med drugim spremenjene tudi nekatere višine dosedanjih olajšav in lestvica za odmero dohodnine, bodo te novosti vplivale na zneske obračunanih akontacij dohodnine v letošnjem letu, posledično pa tudi na končno višino dohodnine za leto 2020. Zaradi tega bodo lahko nekateri prejemniki pokojnin, dosedanji zavezanci za plačilo dohodnine, oproščeni plačila. Uživalci nekaterih drugih pokojnin, pri katerih zakonske spremembe učinkujejo, pa bodo lahko prejeli nekoliko višje zneske, kar je zanje seveda dobrodošla sprememba.
Za nekatere všečno, a s sistemsko napako
Državni zbor je tudi po vetu državnega sveta 2. decembra 2019 ponovno sprejel Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021). Navedeni zakon med drugim določa tudi pogoje, rok in način za izredno uskladitev pokojnin, kakršno sicer omogoča sistemski zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Opravljena naj bi bila povsem mimo pravil, zapisanih v sistemskem zakonu, v decembru leta 2020. Če bodo zanjo izpolnjeni pogoji in bo tudi dejansko uresničena tako, kot določa ta posebni zakon, bo povzročila trajne negativne učinke na ravni novih pokojnin, uveljavljenih v letu 2020, in tudi na široko odprla vrata za nadaljnjo razgradnjo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Uskladitev pokojnin v prihodnjem letu
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v začetku septembra – tako kot že vrsto let do zdaj – objavil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2019. Navedena analiza je pomembna, ker obsega številne kazalnike, ki med drugim omogočajo ocenjevanje življenjskega standarda večine prebivalcev. V ta namen se bomo posvetili predvsem napovedi o gibanjih domačega bruto proizvoda, ki imajo še vedno pozitivni predznak, in relativno umerjeni inflaciji.
Umar napoveduje, da bo letošnja gospodarska rast zaradi umirjanja ponudbe in povpraševanja ter negotovosti v mednarodnem okolju dosegla približno 2,8 odstotka, podobna gibanja pa naj bi bila tudi v prihodnjih dveh letih, kar je dokaj optimistična ocena. Inflacija naj bi se v tem obdobju nekoliko zvišala. Letos naj bi še ostala pod 2 odstotkoma, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se zmerno zviševanje cen nadaljevalo tako na področju storitev kot tudi pri neenergetskem blagu.
Izplačila letošnjih letnih dodatkov
Julija letos je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) skladno z 69. a členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819) skupaj z zneskom pripadajoče pokojnine ali zneskom nadomestila iz invalidskega zavarovanja, določenim v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), večini upravičencev izplačal pripadajoče letne dodatke v višinah, določenih v ZIPRS1819. Tako kot v preteklem letu so bili tudi letos letni dodatki izplačani vsem upravičencem, določenim v ZPIZ-2. Tudi tokrat pa njihova višina ni bila določena po pravilih ZPIZ-2, temveč so bila izplačila takšna, kot jih je zahteval ZIPRS1819.
Drugačno usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo?
Državni zbor naj bi konec preteklega meseca (začetek seje je bil napovedan 23. septembra) obravnaval in po hitrem postopku sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG-C), ki naj bi določil nova pravila za usklajevanje teh prejemkov. Sprememba, če bo sprejeta, bo pomembna tudi za usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo. Po drugem odstavku 107. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se namreč ta prejemek usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Konec septembra bo znan odstotek izredne uskladitve
Po Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS 1819) bodo pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz invalidnosti, po zdaj veljavnem zakonu in prejšnjih predpisih, pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in dodatki k pokojninam po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, poleg redne uskladitve, določene v sistemskem zakonu (ZPIZ-2) – to je, kot je znano, zavod izvedel februarja letos – v letu 2019 deležni tudi izredne uskladitve.
Učinki odmere pokojnin od najnižje in najvišje pokojninske osnove
V prejšnji številki smo na kratko pojasnili namen in smisel najnižje in najvišje pokojninske osnove v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tokrat pa bomo na podlagi statističnih podatkov predstavili njune učinke na pokojnine, pridobljene v preteklem letu. V ta namen bomo uporabili nekatere podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), objavljene v Letnem poročilu 2018, in Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) o Povprečnih mesečnih plačah, december 2017, objavljene 15. februarja 2018.
Najnižja in najvišja pokojninska osnova
Svet zavoda je na aprilski seji v skladu z zakonskim pooblastilom med drugim ugotovil tudi višino najnižje in višino najvišje pokojninske osnove, veljavni pri odmeri letošnjih pokojnin. Objavljena sta v 30. številki Uradnega lista. Ugotavljamo, da njun namen in smisel nekaterim, sodeč po številnih vprašanjih, še vedno nista razumljiva. To še posebej velja za najnižjo pokojninsko osnovo, ki jo celo enačijo z zagotovljeno pokojnino, kar seveda že glede na poimenovanje ni.
Obe višini sta v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenjeni neposredni in tudi dejansko učinkoviti izpeljavi dveh od sicer več temeljnih načel, na katerih sloni: vzajemnosti in solidarnosti. Njuna uporaba omogoča razporejanje pokojnin po višini, skladno s pravili, določenimi za njihovo odmero in delitev sredstev, zbranih s prispevki zavarovancev in delodajalcev ter iz drugih virov, v mejah razmerij, ki ju določata. Zato imata v sistemu nedvomno izjemno pomembno vlogo. Nista novost tega sistema, temveč nadaljevanje prejšnjih zakonskih ureditev.