Za priznanje dokupljene dobe vložite zahtevek
Državni zbor je v začetku novembra sprejel nove spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), ki začnejo veljati 1. januarja 2018. Najpomembnejši spremembi se nanašata na razširitev dosedanjega nabora obdobij, vštevnih v pokojninsko dobo brez dokupa, ki je ob uveljavitvi ZPIZ-2 pomenila bistveno novost, zahtevano za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ter ureditev upoštevanja obdobij, prebitih v delovnem razmerju, za katera niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v pokojninsko dobo. Prvo od omenjenih sprememb bomo predstavili v tem prispevku, drugo pa prihodnjič.
Novi pogoji za pridobitev in odmero pokojnin
1. januarja 2018 začne teči šesto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Z njim so bili med drugim tudi pomembno spremenjeni pred tem veljavni pogoji za pridobitev nekaterih pravic in odmero pokojnin. Za večino sprememb je značilna postopna uveljavitev, ki se kaže v pogojih, ki so vsako leto drugačni. Takšno stanje bo trajalo do izteka prehodnih obdobij in dokončne uveljavitve vseh sprememb. Predstavljamo najpomembnejše novosti, ki začnejo veljati prihodnje leto.
Prihodnje leto redna in izredna uskladitev pokojnin?
Vlada je v začetku letošnjega oktobra sprejela predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819) in ga posredovala v obravnavo in sprejem po nujnem postopku v državni zbor. Njegova uveljavitev je namreč glede na pravno naravo državnega proračuna nujen in neposreden pogoj za njegovo izvrševanje. Predlagani zakon, ki naj bi ga začeli uporabljati 1. januarja prihodnje leto, bo, če ga bo državni zbor sprejel v taki obliki, pomembno vplival na prihodnji gmotni položaj uživalcev pokojnin.
Oktobra nekaterim nekoliko višje pokojnine
Poročali smo že o tem, da je konec letošnjega aprila državni zbor sprejel zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), ki bo izboljšal gmotni položaj nekaterih prejemnikov, in to ne samo novih starostnih in invalidskih pokojnin, ampak tudi že pridobljenih v preteklih obdobjih. S tem zakonom je bilo namreč v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vpeljano poleg jamstva, ki ga že zagotavlja odmera pokojnin od najnižje pokojninske osnove, še dodatno, s katerim se od uveljavitve novele zakona določenim upravičencem zagotavlja izplačilo pokojnine v višini 500 evrov. Navedeni zakon je začel veljati 1. 10. 2017.
O prenovi pokojninskega sistema
Vlada in socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta v začetku julija podpisali izjemno pomemben dokument za usodo prihodnjih sprememb v pokojninskem in invalidskem zavarovanju (če ga bodo seveda prihodnje vlade in socialni partnerji spoštovali). Obsega nabor vseh tistih rešitev, o katerih soglašajo, da pomenijo usklajena izhodišča za njihovo pripravo. O tem dokumentu je pred tem potekala intenzivna razprava skoraj leto dni, ki je temeljila predvsem na ukrepih, poudarjenih v beli knjigi o pokojninah. Iz poročila, ki ga je o dokumentu objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, povzemamo cilje, h katerim naj bi težile prihodnje spremembe na tem področju, ter potrebne ukrepe, ki naj bi zagotovili njihovo uresničitev.
Več prejemnikov letošnjega letnega dodatka
Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718-A) je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) skupaj s pripadajočo pokojnino ali v zakonu določenim nadomestilom iz invalidskega zavarovanja za julij izplačal tudi večino letošnjih letnih dodatkov. Prvič po letu 2011 so bili letni dodatki znova izplačani vsem upravičencem, določenim v sistemskem zakonu, v več različnih višinah, kot jih sicer predvideva navedeni zakon. Na razpolago so že nekateri predhodni finančni in statistični podatki zavoda o višini sredstev, namenjenih za njihova izplačila, povprečnih zneskih in njihovi razdelitvi med upravičence.
-
Iz mesečnega statističnega pregleda za april 2017, ki ga na svoji spletni strani za vsak mesec objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je razvidno, da se tudi po prvem četrtletju letošnjega leta nadaljujejo za nekoliko bolj vzdržno financiranje obveznega zavarovanja spodbudni podatki o številu uživalcev prejemkov, za katerih izplačilo je pristojen. Izbrali smo nekatere ključne podatke in jih primerjali s podatki lanskega decembra. Številke so zanimive in marsikaj povedo.
Znani so podatki za izračun letošnjih pokojnin
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je obdržal že v preteklih ureditvah uveljavljen način izračuna starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Pripadajoč znesek pokojnine, ki jo zavod izračuna v upokojitvenem postopku, ustreza določenemu odstotku zneska pokojninske osnove. Zadnji je odvisen od plač in/ali zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanka ali zavarovanec plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zanje zakon določa enoten izraz: osnove.
Zavod v upokojitvenem postopku vsakemu novemu upokojencu po uradni dolžnosti izračuna najugodnejšo pokojninsko osnovo. Mogočih je namreč več pokojninskih osnov, ker njihov izračun temelji na mesečnem povprečju osnov iz predpisanega obdobja od vključno 1. 1. 1970 naprej. Letos mora (ker še ni izteklo prehodno obdobje) pri izračunu posamezne pokojninske osnove upoštevati 23 zaporednih let zavarovanja. Če so za novega upokojenca na razpolago podatki za vsa koledarska leta, iz katerih lahko upošteva povprečne mesečne osnove, ima upokojenec ob uveljavitvi pravice do pokojnine na voljo 25 različnih pokojninskih osnov. Prvo tvori obdobje 1970–1992, zadnjo pa 1994–2016.
Letni dodatek spet vsem upravičencem
V marčni številki Vzajemnosti smo že omenili razmišljanja ministrice za finance, s katerimi je na seji konec februarja seznanila člane sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), da obstajajo realne možnosti za izplačilo letnega dodatka v letu 2017 vsem upravičencem, določenim v sistemskem zakonu. Zdaj veljavna zakonska ureditev namreč omogoča izplačilo tega prejemka le uživalcem pokojnin in določenih denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so v mesecu izplačila enaka ali nižja od 750 evrov. Kot vse kaže, bo tedanja napoved ministrice tudi uresničena.
Višje zajamčene starostne in invalidske pokojnine
Na začetku aprila je odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ga je vlada posredovala v sprejem državnemu zboru po skrajšanem postopku konec preteklega leta, in soglasno podprl njegov sprejem z dopolnili, podanimi na seji. O tem predlogu zakona smo obširno pisali v februarski Vzajemnosti. Predlagana zakonska dopolnila pomembno spreminjajo pogoje za izplačilo višjega zneska zajamčene starostne in invalidske pokojnine za dopolnjeno pokojninsko dobo, določeno v zakonu, od zneska, ki ga sicer zagotavlja njuna odmera za tolikšno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove, po ocenah omogočajo vključitev večjega števila upravičencev, vplivajo pa tudi na drugačen rok začetka veljavnosti tega zakona.
