Konec meseca tudi izplačila letnih dodatkov
V skladu z zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 bo zavod izplačilom pokojnin za mesec julij dodal tudi pripadajoče letne dodatke v višini, določeni v navedenem zakonu.
Določitev višine letnih dodatkov v tem zakonu sicer ni nenavadna. Zahteva jo namreč sistemski zakon (ZPIZ-2), po katerem njihovo višino določa zakon, ki ureja izvrševanje državnega proračuna. Navedeni zakon pa ne določa samo višine letnih dodatkov, ki se razlikuje od pravil, določenih v sistemskem zakonu, ampak določa tudi drugačen rok in pogoje za njihovo izplačilo. V primerjavi z zneski letnih dodatkov, izplačanih v preteklem letu, so letošnji višji za 10 evrov, drugačni pa so tudi cenzusi za izplačilo pripadajoče višine. Letošnji letni dodatki za uživalce pokojnin znašajo:
Za večjo pravno varnost delavcev
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), sprejetem lani novembra, je bila v navedeni sistemski zakon vnesena pomembna dopolnitev, namenjena večjemu pravnemu varstvu določenih zavarovancev. Dopolnitev (razvidna iz novega 134. a člena) namreč zagotavlja zavarovancem, vključenim v to obliko obveznega zavarovanja kot delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije ali kot delavci v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslani na delo v tujino, če v državi, kamor so bili napoteni, po njenih predpisih niso obvezno zavarovani, štetje v tem času dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev in odmero pravic, ne glede na to, da delodajalec za ta čas ni predložil sicer zakonsko obveznega obračuna davčnega odtegljaja.
Znani so podatki za izračun letošnjih pokojnin
Izračuni pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu, na njegovem začetku še niso mogoči. Zanje namreč zavod potrebuje poleg osebnih podatkov zavarovancev še zakonsko določene enotne elemente, ki so vsi praviloma znani in objavljeni šele v drugem četrtletju. Ti obsegajo: višino povprečne stopnje davkov in prispevkov, obračunane od plač v preteklem letu, valorizacijske količnike za preračun osnov iz prejšnjih let na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane v predhodnem letu, zneska najnižje in najvišje pokojninske osnove ter zneska najnižjih pokojnin. Osebni podatki pa obsegajo predvsem podatke o plačah in/ali zavarovalnih osnovah, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali »osnovah«, kot to določa zakon, ter dopolnjeni pokojninski dobi.
Kako dolgo še brez usklajevanja?
Čeprav naj bi dodatki za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesne okvare, zagotovljeni z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, zagotavljali njihovim upravičencem del dodatnih finančnih sredstev za kritje povečanih stroškov, ki jih imajo zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja, na podlagi katerega so pridobili katero izmed teh pravic, je njihova višina že vrsto let nespremenjena. Medtem ko so bili zneski dodatkov za pomoč in postrežbo nazadnje na novo določeni februarja 2013, pa so zneski invalidnin za telesne okvare nespremenjeni celo vse od 1. julija 2011. Še več, z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1. januarja 2013, je bila pravica do invalidnine za telesno okvaro tudi izločena iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Novi upokojenci v nekoliko boljšem položaju
Bralcem Vzajemnosti smo že večkrat pojasnili, da sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) nič več ne zagotavlja strokovno poimenovane horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin. Ta je obstajala tako v zakonu, veljavnem pred sedanjim, kot tudi v številnih prejšnjih ureditvah. Njeni učinki so se odražali v približno enaki višini zneskov pripadajočih pokojnin upravičencev, čeprav so bile uveljavljene v različnih koledarskih letih.
Razlike v višini pokojnin, ki so se vseeno pojavljale, so povzročale predvsem osebne okoliščine zavarovancev, ne pa veljavni sistemi. Te so, gledano na splošno, izhajale predvsem iz različnih višin plač in zavarovalnih osnov zavarovancev, upoštevanih pri izračunu pokojninskih osnov, ki so pogojevale njihovo višino, ter različno dolgih pokojninskih dob, s katerimi so jih uveljavili. Zadnje so narekovale višino odstotkov za njihove odmere. V novejših ureditvah pa so lahko na razlike med starostnimi pokojninami pomembno vplivale tudi sistemske spodbude za odlaganje upokojitve na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, zaradi katerih so se take pokojnine dodatno povečevale.
-
V Vzajemnosti, ki izide marca, običajno nekoliko podrobneje spregovorimo o gmotnem položaju uživalcev pokojnin v preteklem letu. V tem času so namreč na voljo že številni statistični podatki, na podlagi katerih lahko dokaj objektivno ocenjujemo, ali se je ta v preteklem letu v primerjavi s predhodnim letom kaj spremenil. In če se je, kako, ali na bolje ali pa se razmere še naprej slabšajo. Razpoložljivi statistični podatki kljub nekaterim nasprotnim mnenjem in pričakovanjem niso prav nič spodbudni.
Končno redna uskladitev pokojnin
Konec tega meseca bo moral zavod šele prvič, odkar velja ZPIZ-2, izvesti redno uskladitev pokojnin na način, določen v tem zakonu. Vse do zdaj to ni bilo mogoče. V letu začetka veljavnosti tega zakona (2013) je uskladitev temeljila na prehodni določbi tega zakona. Bila je le simbolična, saj je znašala samo 0,1 odstotka, pozneje pa je bila v skladu z zakoni, s katerimi se je urejalo izvajanje državnih proračunov v posameznem koledarskem letu, tovrstna uskladitev onemogočena. V letih 2016 in 2017 so bile dopustne le izredne uskladitve v višini in rokih, ki so jih določali navedeni posebni zakoni.
Več pravne varnosti za nekatere zavarovance
V prejšnji številki smo najavili tudi kratko predstavitev druge pomembne novosti, uveljavljene z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), ki se nanaša na ureditev upoštevanja obdobij, prebitih v delovnem razmerju, za katera niso bili obračunani in plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v pokojninsko dobo. Že takoj na začetku moramo opozoriti na to, da se sprejeta ureditev nanaša izključno na zavarovance delavce, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, brez vpliva na obračun prispevkov za to zavarovanje, nikakor pa ne tudi na druge zavarovance.
Še trije novi predlogi za spremembo in dopolnitev ZPIZ-2
V razmeroma kratkem času so bili v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije posredovani kar trije predlogi poslanskih skupin za spremembo in dopolnitev sedanjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ali je takšna vnema pri spreminjanju obstoječe zakonske ureditve (dva predloga sta bila namreč tudi dejansko uresničena) posledica zavedanja, da je bilo v času krize upokojencem naloženo (pre)veliko breme pri njenem razreševanju in je treba nekaj storiti za izboljšanje njihovega položaja, ali pa so ti le rezultat priprav na bližnje državnozborske volitve in priložnost za pridobivanje volilnih glasov pri upokojencih. Odločitev prepuščamo bralcem, ki jim v nadaljevanju namenjamo kratko predstavitev bistvene vsebine podanih predlogov, ne da bi jih dodatno komentirali, kar je, glede na to, da pomenijo šele formalen začetek predpisanih postopkov za njihov morebitni sprejem, tudi razumljivo.
Kdo so prejemniki 500 evrov pokojnine
V skladu z ZPIZ-2C, sprejetim letošnjega aprila, je od 1. oktobra prihodnjim uživalcem starostnih in invalidskih pokojnin, ki dopolnijo toliko pokojninske dobe, kolikor pokojninske dobe brez dokupa zahteva ZPIZ-2 za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljeno izplačilo najnižje pokojnine v znesku 500 evrov. Izplačilo tega zneska pa je zagotovljeno tudi vsem tistim uživalcem, ki so uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po predhodno veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s tolikšno pokojninsko dobo, kot so jo ti predpisi zahtevali za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez izpolnjevanja starostnega pogoja, če ta ni bil predpisan, ne da bi jim zavod moral v ta namen predhodno izdati posamični akt.
