-
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) bo lahko, kot v času pisanju tega prispevka realno kaže, v tem mesecu le izvedel izredno uskladitev pokojnin, za katero je izpolnjen eden izmed dveh mogočih pogojev, določenih v veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Navedeni zakon v osmem odstavku 430. člena določa, da se lahko na enak način, ki velja za izvedbo redne uskladitve pokojnin, na predlog Sveta zavoda pokojnine uskladijo v letu, ki sledi letu, v katerem je bila ugotovljena pozitivna gospodarska rast, če z njo soglaša Vlada Republike Slovenije (vlada).
Pravila pri obračunu obveznosti države
Tako kot prej veljavni zakon tudi sedanji (ZPIZ-2) nalaga Republiki Sloveniji, da iz državnega proračuna zagotavlja potrebna finančna sredstva za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo v obveznem zavarovanju, zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov. V ta namen določa kar sedemintrideset postavk, osnove in način njihovega poračuna pa prepušča ureditvi v posebnem zakonu.
Državni zbor je na začetku letošnjega leta sprejel novi Zakon o poračunavanju obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1), ki je objavljen v Uradnem listu RS z dne 5. 2. 2016, s katerim so uveljavljena nekatera nova pravila pri obračunavanju teh obveznosti, kakršna veljajo za zavod, sklad obrtnikov in državo. Ker zanimajo tudi naše bralce, jih na kratko povzemamo.
Ugodnejša razmerja in umirjena gibanja
Vse od leta 2008 naprej, v katerem se je stanje – v primerjavi s predhodnim koledarskim letom – nekoliko izboljšalo, so se razmerja med zavarovanci in uživalci pokojnin nenehno zniževala. Tako je v letu 2008 to razmerje znašalo 1 : 1,71, lani pa le še 1 : 1,37. Zniževanje razmerij med drugim posledično vpliva tudi na nižje prilive sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od prispevkov zavarovancev in delodajalcev. To dejstvo pa, kot vemo, šteje med pomembnejše razloge za spremembe sistema, s katerimi naj bi izboljšali in zagotavljali njegovo finančno zdržnost tudi v prihodnje.
-
Zavarovanci, ki so že neposredno pred upokojitvijo ali pa jih taka odločitev čaka v najbližji prihodnosti, so prav gotovo seznanjeni s spremembami pravil za izračun pokojnin, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), veljavnem od 1. 1. 2013. Te se nanašajo tako na način izračunavanja pokojninske osnove kakor tudi na višino mogočih odstotkov, uporabljenih za njihovo odmero. Metodologija izračuna pa kljub tem spremembam ostaja enaka več desetletij uveljavljenemu načinu.
Letni dodatek bo izplačan julija
Bralcem Vzajemnosti in poznavalcem pokojninske zakonodaje je znano, da je zavod po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) zavezan izplačati skupaj z redno pokojnino za mesec maj tudi letni dodatek. Manj znano pa je, da lahko zavod s soglasjem finančnega ministra navedeni prejemek izplača tudi v več obrokih ali pozneje.
ZPIZ-2 določa, da je letni dodatek izplačan v dveh različnih višinah, višjem in nižjem znesku. Mejo za njuno izplačilo opredeljuje z določenim razmerjem do najnižje pokojninske osnove, veljavne v posameznem koledarskem letu. Določa tudi vrsto mogočih upravičencev do posamezne višine tega prejemka. Dejanske višine letnih dodatkov pa sistemski zakon ne določa, temveč je ta določen v zakonu, s katerim je urejeno izvrševanje državnega proračuna.
(Ne)pričakovana odločitev ustavnega sodišča
Z zdaj veljavnim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je bil med številnimi drugimi novostmi in spremembami glede na prejšnjo zakonsko ureditev uveljavljen tudi nov pojem »pokojninska doba brez dokupa«, ki odločilno vpliva na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji mogoči starosti. V skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona zavarovanec (tako ženska kot moški) pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Najnižja in najvišja pokojninska osnova za letos priznane pokojnine
Na začetku aprila je svet zavoda, potem ko so bili predhodno objavljeni v zakonu zahtevani podatki, sprejel dva izvedbena sklepa, nujna za dokončno priznavanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2016. To sta sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine. Določene so nove višine naštetih osnov in zneskov, ki bodo veljale letos. Zaradi sprememb, nastalih v elementih, ki služijo za njihov izračun, jih je treba vsako leto na novo določiti. Te zneske v nadaljevanju povzemamo in obenem pojasnjujemo njihov namen in uporabo.
Novim upokojencem načeloma višje pokojnine
Letos uveljavljene pokojnine bodo lahko za nekatere uživalce višje, kot bi bile, če bi se upokojili v preteklem letu. Na to pa pri izračunu pokojninske osnove ne bosta vplivala le daljša pokojninska doba, dopolnjena v zavarovanju do upokojitve, ter možnost upoštevanja povprečnih mesečnih osnov iz leta 2015, temveč tudi nekoliko višji valorizacijski količniki od lanskih, ki jih bodo po oceni njihove višine uporabljali za letos uveljavljene pokojnine.
Po veljavnem zakonu je starostna pokojnina (enako pa velja tudi za predčasno in invalidsko pokojnino) odmerjena od pokojninske osnove. To tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za povprečno mesečno osnovo za posamezno leto zavarovanja zavarovanca so upoštevane njegove povprečne mesečne plače in/ali zavarovalne osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki jih plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Za izračun pokojninske osnove se letos šteje katerihkoli zaporednih 22 let zavarovanja od vključno leta 1970 naprej, zavarovancu pa je po uradni dolžnosti odmerjena pokojnina od tiste, ki je zanj po višini najugodnejša.
-
Obvezno starostno zavarovanje kmetov je bilo v Republiki Sloveniji uveljavljeno 1. 1. 1972 z Zakonom o starostnem zavarovanju kmetov (ZSZK). Izvajali so ga v posebni samoupravni interesni skupnosti.
Navedeni zakon je omejenemu krogu kmetov zagotavljal minimalno pokojnino za starost, po smrti osebe, izenačene z zavarovancem, pa njegovemu zakoncu, ko je dopolnil predpisano starost, družinsko pokojnino. Obe pokojnini sta bili enotni za vse upravičence in neodvisni od dolžine zavarovanja. Kmetje borci NOV pa so bili upravičeni tudi do varstvenega dodatka. Zavarovanje je temeljilo na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov samih ter solidarnosti delavcev in drugih delovnih ljudi, izraženi s sofinanciranjem.
Med prejemniki pokojnin je več žensk
Pogoji, ki so jih morale izpolnjevati ženske, da so lahko pridobile pravico do katere od pokojnin v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kakršne so določali predpisi, veljavni v preteklih obdobjih, so se razlikovali od pogojev, določenih za moške. Razlike so se nanašale tako na predpisane starosti kot tudi na nekatere zahtevane dolžine pokojninske dobe. V teh primerih je bila starost za ženske nižja, pokojninska doba pa krajša. Obstajale pa so tudi razlike v višini odstotkov, določenih za odmero nekaterih pokojnin za sicer enako dolgo pokojninsko dobo. Oboje so bile pogojene z zgodovinskim razvojem sistema in njegovimi temelji ter vlogo žensk v družbi.
