DSTRTE PODOBE – JAVORJE

Gručasto vaško jedro z raztresenimi kmetijami leži na podoru na južnem pobočju Starega vrha, ki naselje varuje pred hladom s severa. Kljub višini (cerkev je 695, posamezne domačije na pomolih in rebreh pa do 740 metrov nad morjem) so podnebni pogoji, ki jih zagotavljata zavetna in prisojna lega, ugodni tako za prebivanje kot kmetovanje. »Če temu dodamo še zelo rodovitno zemljo in pridne ljudi, je razumljivo, da v kraju še vedno prevladuje kmečko prebivalstvo, tako da je ves položni svet obdelan,« pravi 68-letni upokojeni kmet Vladimir Štibelj z Dermotove kmetije v Javorjah 27 in pristavi, da v vasi danes sicer ni več nobene čiste kmetije, vendar je vseeno vse pokošeno, tudi najbolj strme grive.

»Pred desetimi leti in več smo imeli na izpostavi neprimerno več zahtevkov s področja invalidskega zavarovanja, kar je bilo glede na težko industrijo (Železarna Jesenice) povsem razumljivo. Danes pa bistvenih razlik med področji izvajanja zavarovanja, torej med zadevami s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni več čutiti,« nam je najprej pojasnila vodja Zpizove jeseniške izpostave Edina Džamastagić. 

Sedem zaposlenih uslužbenk na njihovi izpostavi pokriva le področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi področja matične evidence in prispevkov ter mednarodnega zavarovanja. Toda čeprav nimajo posebnega oddelka za matično evidenco in prispevke, je ena strokovna sodelavka zaposlena samo zato, da zavarovancem, upokojencem in delodajalcem ponuja vso pomoč v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na to področje.

IZPOSTAVE ZPIZ:

Poleg vlog s področja pokojninskega, invalidskega in mednarodnega zavarovanja, ki se nanašajo na tri zasavske občine, enajst delavk Zpizove trboveljske izpostave rešuje tudi zadeve, ki so v pristojnosti Območne enote Celje, kamor ta organizacijska enota spada. »Vodimo postopke za priznanje pravice do vseh vrst pokojnin, vse pravice iz invalidskega zavarovanja, pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, pravice do invalidnine za telesno okvaro, informativne izračune pogojev za upokojitev in za višino pokojnine. Razen tega izdajamo potrdila o zavarovanju v Republiki Sloveniji, izračunavamo pa tudi (po 140. členu ZPIZ-2) pričakovano višino predčasne ali starostne pokojnine za zavarovance, ki v koledarskem letu dopolnijo 58 let,« nam je najprej pojasnila vodja te izpostave Tjaša Casagrande. 

ODSTRTE PODOBE – BAČA PRI PODBRDU

»Razložena vasica z gručastim jedrom nad podružnično cerkvijo sv. Lenarta iz začetka 16. stoletja in več samotnimi kmetijami v gornjem delu Baške grape je s primorske strani na nadmorski višini skoraj osemsto metrov pripeta na strma pobočja Koble,« je začel pripoved o svojem rojstnem kraju domačin Cveto Zgaga, 67-letni upokojenec novogoriškega Gostola, z Martinove domačije na hišni številki 18. Takoj zatem pa se je kot zagnan ljubiteljski raziskovalec lokalne zgodovine vrnil v čas njenega nastanka, približno osemsto let nazaj, ko so se na tem območju začeli naseljevati kolonisti z južnega Tirolskega.

Ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Šaleški dolini naglo naraščalo število zaposlenih v specifičnem gospodarskem okolju, kjer so prevladovali rudarstvo, energetika, kovinskopredelovalna industrija, gradbeništvo in tekstilna industrija, se je pojavila potreba po možnosti uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Velenju, saj je Območna enota Ravne na Koroškem oddaljena 50 kilometrov. Zaradi težkih delovnih pogojev in fizično zahtevnega dela, ki so ga opravljali mnogi tukajšnji delavci, je bila po besedah vodje Zpizove velenjske izpostave Tadeje Dremel še zlasti izrazita zahteva po samostojnem senatu invalidske komisije v Velenju, kar je bil tudi glavni razlog za ustanovitev izpostave.

ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA – ZALOG

»Kot mnoga druga naselja je tudi Zalog nastal ob sotočju rek Save in Ljubljanice. Sava je v preteklosti močno spreminjala svojo strugo ter dolga leta krojila usodo naselitvenega območja in delno tudi tok reke Ljubljanice. Ob visokih vodah je daleč naokrog poplavljala ravnino. Danes je že skoraj v celoti regulirana, le ob sotočju z Ljubljanico ima še nekaj rokavov in mokrotnih travnikov. Obe reki sta se zajedali v stoletja nanesen prod in se tako poglabljali, ob straneh pa so nastajali visoki bregovi, na katerih so se začela razvijati naselja,« nam je najprej pojasnil nastanek kraja, v katerem prebiva že 76 let, 85-letni upokojeni ekonomist Stane Matjažič, potem ko smo ga zmotili na vrtu skrbno urejenega doma na desnem bregu Ljubljanice, ob vznožju Debnega vrha (530 m).

IZPOSTAVE ZPIZ:

Ker je ptujska izpostava maloštevilna, ji pri reševanju zahtevkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih vlagajo zavarovanci oziroma prebivalci z območja njihovih občin, pomagajo tudi referenti Območne enote Maribor, katere sestavni del so. Hkrati pa opravljajo še pomembno nalogo pri pravnem svetovanju, kjer se trudijo, da stranke dobijo izčrpne informacije tako s področja pokojninskega in invalidskega kakor tudi mednarodnega zavarovanja ter matične evidence. Zato je vodja Zpizove izpostave na Ptuju Mihaela Gradišnik zadovoljna, da sta se v letošnjem januarju njihovemu kolektivu pridružili referentki z oddelka za matično evidenco območne enote, ki jim olajšujeta delo in zavarovancem omogočata, da lahko takoj dobijo izpis obdobij zavarovanja v Sloveniji.

ODSTRTE PODOBE – ŠENČUR

»Obcestni kraj z gručastim jedrom oziroma današnje urejeno malo mesto, ki leži sredi ravninskega Kranjskega polja, v pisnih virih resda prvič omenjajo leta 1221, vendar je bil zagotovo poseljen že veliko prej. O tem priča rimski sarkofag z dvema okostjema iz 4. stoletja, ki so ga našli na ledini Kamnici v Šenčurju, zdaj pa je razstavljen pred kranjsko mestno hišo. Naselje se je širilo okoli župnijske cerkve sv. Jurija in nekdanjega jezera, ki ga je napajal potok Olševnica. Ta je pritekel s pobočja pod Možjanco na severu, vendar pa danes zaradi regulacije izginja v prodnih tleh v Srednji vasi pri Šenčurju,« je 61- letni upokojeni grafik in turistični vodnik Franci Erzin najprej na kratko orisal nastanek zdajšnjega gospodarskega, kulturnega in administrativnega središča občine, ustanovljene leta 1994.

OBMOČNE ENOTE ZPIZ:

Glavna značilnost OE Ljubljana kot Zpizove največje območne enote je predvsem velikost urbane regije z glavnim mestom. To močno vpliva na obseg in vsebino dela, ki ga njeni delavci opravljajo, je opozoril njen direktor Bojan Rangus in dodal, da se je z lansko reorganizacijo zavoda število njihovih organizacijskih enot in zaposlenih nekoliko zmanjšalo, tako da je zdaj lažje organizirati in nadzirati delovni proces.

»Na območju, ki ga pokriva naša območna enota, je locirana večina sedežev državnih in javnih institucij, ki zaposlujejo veliko število zavarovancev. Tako je npr. na ministrstvu za obrambo in ministrstvu za notranje zadeve zaposlenih po približno 9000 ljudi, Zavod RS za zaposlovanje ima okrog 60.000 zavarovancev, UKC Ljubljana ravno tako približno 9000 zaposlenih. Veliki gospodarski sistemi, kot je Mercator, imajo približno 12.000 delavcev, Telekom več kot 3000 ipd.

ODSTRTE PODOBE – CERKLJE OB KRKI

»Čeprav sem po letu 1954, ko sem odšla študirat na ljubljansko pravno fakulteto, živela v Ljubljani in Novem mestu, je moja rojstna Vrhovska vas na severnem podnožju Gorjancev ostala vse življenje moj najljubši kraj. Najbližje večje naselje so bile dobre štiri kilometre oddaljene Cerklje ob Krki, gručasto središčno ravninsko naselje na levem bregu reke Krke, kamor smo čez lesen most, ki še vedno stoji, hodili po raznih opravkih. Tu pa sem v šolskem letu 1946/47 obiskovala tudi šestrazredno ljudsko šolo, ki je upodobljena na obeh objavljenih starih razglednicah,« se je 80-letna upokojena univ. dipl. pravnica Anka Tominšek ob ogledovanju razgledniških fotografij najprej vrnila v leta svoje mladosti, ki jih je preživljala na hribovski domačiji matere Ane in očeta Janeza Dornika.