OBMOČNE ENOTE ZPIZ:

Za naše območje, pravi direktor OE Ravne na Koroškem Vilko Černovšek, je še vedno značilna visoka stopnja industrializacije, pri čemer sta bila še nedolgo tega zlasti močna tekstilna industrija in rudarstvo. To pa se kaže v velikem številu vloženih zahtevkov za oceno invalidnosti in posledično v sorazmerno velikem številu invalidskih pokojnin in pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti. Tako je v tej območni enoti 22.800 starostnih in 7.200 invalidskih upokojencev, kar pomeni, da statistično na dobre tri starostne upokojence pride približno en invalidski upokojenec.

ODSTRTE PODOBE – PRESERJE

 Razpotegnjeno naselje z večjimi gručami hiš na flišnem slemenu med Braniško in Vipavsko dolino leži na skrajnem severozahodnem delu Vipavskih Brd, severno od Branika. Po okoliških gričih so raztreseni zaselki Kresija, Zajči, Mravljevi, Triglavec, Lecki Breg, Sv. Katarina in Vrh, medtem ko se jedro kraja – po najpogostejših preserskih priimkih K(e)rševan, Vidmar, Ličen in Čebron - deli na: Krševansko, Vidmarsko, Ličkovsko in Čebronsko vas. V slednji, na Žefetovi domačiji (Preserje 61) smo se srečali z upokojenim obratovodjo šivalnice v tekstilni tovarni Okroglica in vinogradnikom, 84 – letnim Ivanom Ličnom.

ODSTRTE PODOBE – KOSTANJEVICA NA KRASU

»O veliki gručasti središčni vasi na dolenjem Krasu, kakršno prikazuje panoramski posnetek ljubljanskega fotografa Franca Kunca z začetka prejšnjega stoletja, ni ne duha na sluha, saj je bila Kostanjevica na Krasu skupaj z drugimi vasmi na tem območju med prvo svetovno vojno do tal porušena. Naselje je bilo postavljeno tako, da so bile hiše tesno druga ob drugi ter s pročelji obrnjene proti jugozahodu, tako da so imele ves dan sonce, medtem ko so bile na vzhodu brez vrat in skoraj brez oken ter s tem zaščitene pred burjo. Takšno zasnovo lahko še vedno vidimo v Štanjelu, ki na srečo ni bil razdejan,« se je v preteklost svoje rojstne vasi vrnil 75 – letni akademski slikar, mozaicist, televizijski scenograf in grafik Jože Spacal, ki zase pravi, da ni upokojenec, ampak le človek, ki živi v razkošju časa.

Tako kot v drugih območnih enotah je tudi v koprski enoti temelj njenega dela vodenje postopkov in priznavanje pravic s področja pokojninskega, invalidskega in mednarodnega zavarovanja, vendar pa ga, kot opozori njen direktor Aleksander Vrabec, v dobršni meri določa tudi bližina meje, saj na jugu in zahodu mejijo na Hrvaško in Italijo. Zato se pogosteje srečujejo s strankami, ki potrebujejo informacije o priznavanju pravic na podlagi mednarodnih sporazumov in uredbe EU.
Posebnost tega območja pa je še tukaj živeča italijanska narodna skupnost, tako da je treba postopke voditi tudi v italijanskem jeziku, kar od strokovnih delavcev zahteva vsaj pasivno ali še bolje aktivno znanje tega jezika.

»Na starejši, pokončni razglednici, ki je bila leta 1913 odposlana na Rakek, je založnik Anton Straussgitl uporabil fotografijo, ki je nastala leta 1881, saj prikazuje ruševine nekdanjega gradu, kakor so domačini imenovali habsburško utrdbo na Klužah. Fotografija njenega jugozahodnega stolpa in obzidja pod njo je bila narejena s prostora pod današnjo cesto, ki se vije od Bovca mimo trdnjave proti Predelu,« nas je najprej opozoril upokojeni arhitekt in zagnani raziskovalec zgodovine Bovškega 74 – letni Fedja Klavora.

Murskosoboška območna enota sodi med manjše enote pokojninskega zavoda; v njej je 30 zaposlenih, ki so, kot pravi direktorica Andreja Bukovec, v prvih osmih mesecih letošnjega leta izdali približno 5500 odločb o pravicah iz obveznega zavarovanja, opravili 2900 informativnih izračunov datuma upokojitve ter o predvideni višini starostne pokojnine, v tujino pa so posredovali 1250 zahtevkov za tujo pokojnino in za ugotovitev tuje delovne dobe. Na področju matične evidence zavarovancev pa so opravili 15.000 različnih storitev in opravil, povezanih s pridobivanjem manjkajočih podatkov od zavezancev in urejanjem podatkov zavarovancev.

»Mozirje sega od Celin do Soteske na levem in desnem bregu Savinje. Proti jugu poteka meja nekdanje (združene) občine med mozirskimi in braslovškimi Dobrovljami, na zahodu meji Križnik, na severu se dotika vrha Goličke planine (Golte), proti severovzhodu in vzhodu pa ga zamejujejo naselja Florjan, Skorno in Slatina,« je začel pripoved o največjem kraju v Zgornji Savinjski dolini, ležečem ob zahodnem robu Mozirske kotlinice, 93 – letni publicist Aleksander Videčnik, ki se je potem, ko se je leta 1977 kot direktor Celjske mestne hranilnice upokojil, preselil v Mozirje ter se zagnano vključil v kulturno življenje tega kraja in Zgornje Savinjske doline.

Predstavljamo območno enoto pokojninskega zavoda – Novo mesto

Območna enota Novo mesto je med manjšimi enotami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), v kateri 33 uslužbenk dela v treh oddelkih: za pokojninsko, invalidsko in mednarodno zavarovanje, za matično evidenco zavarovancev in prispevke ter v glavni pisarni. Kot pravi direktorica Monika Fortin, rešujejo zahtevke za priznanje pravic na I. stopnji, zbirajo in urejajo podatke o plačah in pokojninskih dobah zavarovancev ter nudijo informacije strankam. Zavarovanci tako lahko pri njih uveljavljajo vse pravice in dobijo pojasnila tudi z drugih področij.

Samo dejstvo, da sva se z upokojenim novinarjem RTV Koper – Capodistria in krajevnim zgodovinarjem Silvanom Savom srečala na sedežu Italijanske samoupravne narodne skupnosti v Manziolijevi palači v starem mestnem jedru, je bil skoraj samoumeven razlog, da sva se kar takoj zapletla v pogovor o preteklosti tega obmorskega naselja na majhnem apnenčastem polotoku med Koprom in Piranom. Sedela sva namreč v eni od sob ene najstarejših zgradb v Izoli, ki je bila v beneško-gotskem slogu zgrajena leta 1470.