Takole je bilo pri nas proti koncu oktobra. Mlajša dva sta v omari odkrila vrečo modelčkov za piškote. Stresla sta jih na kuhinjska tla, jih pregledovala, razvrščala po velikosti, motivu … Opazovala sem ju v njunem navdušenju in seveda pričakovala vprašanje: »Kdaj bomo spet pekli piškote?« Mlajši otroci se pač ne ozirajo na koledar. Njim dneve štejejo doživetja. Ko prvič jeseni kupimo mandarine, se za moje otroke začne čas odštevanja: do prihoda sv. Miklavža in adventnih doživetij, božiča z vsem bliščem vred pa do silvestrovega, ko smejo otroci ostati pokonci vsaj do polnoči.

Enolončnica s krompirjem in testeninami

Za 4 osebe potrebujemo:

100 g slanine

50 g pancete

večji por

večji korenček

3 do 4 večje krompirje

4 žlice olivnega olja

1,75 l jušne osnove ali vode

 sol, poper

timijan, rožmarin

pločevinko vloženega paradižnika

malo pločevinko vloženega fižola

150 g drobnih jušnih testenin (metuljčki, njoki, mali polžki ipd.)

100 g parmezana

peteršilj

Priprava: Slanino in panceto narežemo na kockice, por na kolesca in vse stresemo v lonec. Korenček in krompir očistimo, olupimo in narežemo na podobno velike kocke.

 Naravno kisanje je eden izmed najstarejših načinov konzerviranja zelenjave. Spada med biološke metode, saj zelenjavo konzervira naravna mlečna kislina. Čeprav bi lahko kisali skoraj vso zelenjavo, najpogosteje uporabimo na rezance narezano zelje in repo. Kisanje celih zeljnih glav ali rep zavzame več prostora, kar velikokrat ni zanemarljivo dejstvo.

 Naravna mlečna kislina nastaja pod vplivom mlečnokislinskih bakterij iz ogljikovih hidratov (sladkorja) iz zelenjave. Razvoj bakterij mlečnega kisanja do določene mere omogoča sol, saj iz zelenjave pospeši izločanje vode in tako ustvarja življenjske pogoje za omenjene bakterije. Pri pravilnem poteku kisanja mlečna kislina preprečuje razvoj drugih bakterij, ki bi zelenjavo pokvarile, prav tako preprečuje razvoj plesni. Zaradi kisline rastlinska vlakna nabreknejo in zelenjava postane lažje prebavljiva.

Večinoma kuham za večjo družino, zato so se moja merila sčasoma prilagodila potrebam, in mi je včasih zelo težko skuhati samo za naju z možem, še bolj pa le zase. V resnici postanem lena, ko kuham le zase, in tako se večkrat zalotim, kako razmišljam, da bi si raje odprla vrečko piškotov ali slanih palčk oziroma na hitro pripravila toast, kot skuhala zelenjavno juho. Do enolične in nezdrave hrane tako ni daleč …

Verjamem, da se tudi sami kdaj v svojem gospodinjstvu spopadate s takšnimi zadregami. Preskočiti zajtrk, v celem dnevu zaužiti le solato in slan prigrizek iz trgovine, za večerjo pa kos kruha in skodelico mleka je vendar tako mamljivo. Povsem napačno! Čas za hranjenje je vendar čas zase, točno tisti čas, po katerem ste hrepeneli v svoji delovni dobi.

Ni jih malo, ki se oklepajo dejstva, da rib v otroštvu niso jedli in se nanje niso nikoli »navadili«. In smrad, ki se vije po kuhinji, kadar pripravljamo ribe, je najbrž ključen, da ribe niso pomemben del jedilnika večine ali si jih izjemoma pripravijo le poleti na prostem. Čas je, da prevetrimo kuharsko znanje v pripravi ribjih jedi.

Ribje meso je občutljivo, zelo nežno in se zaradi pomanjkljive naravne zaščite hitro pokvari. Le zares sveže ribe, dan ali dva po ulovu, imajo prijeten vonj po morju. Pot iz vode do ribarnice na drugem koncu države pa je dolga. In ker vseh gotovo ne prodajo na tržni dan v petek ali soboto, velja pri nakupu v ponedeljek in torek posebna mera previdnosti.

Čokoladno-mandljeva tortica s svežim jagodičjem

Za testo potrebujemo:

50 g maslenih piškotov ali piškotnih drobtin

50 g mandljev

200 g temne čokolade

100 g masla

3 jajca

100 g sladkorja

6 do 7 žlic sladkane vode ali sadnega soka

Za kremo potrebujemo:

250 g maskarponeja

150 g kisle smetane

2 žlici sladkorja

500 g mešanega svežega jagodičja

5 dl bistrega sadnega soka ali vode

2 vrečki mešanice za svetli tortni obliv

Priprava: Za testo zdrobimo oziroma zmeljemo piškote in mandlje, čokolado pa z maslom raztopimo nad kopeljo. Pečico vklopimo na 180 do 190 stopinj, večji pekač obložimo s papirjem za peko in nanj postavimo obroč za torto s premerom 24 cm ali manjši pravokoten pekač za narastke.

Z iznajdbo testenin se nam je odprl svet brezmejnih gastronomskih možnosti. To niso le rezanci v goveji »žup'ci« in »makaronflajš« za enostaven obrok, ampak tudi številne polnjene testenine in večji kosi rezančnega testa, ki jih zlagamo drug na drugega skoraj v nebotičnik, med posamezna nadstropja pa vstavimo omako.

Zloženko so že davno poimenovali lasagne (po posodi, v kateri so pripravljali jed), ki jo pri nas poslovenjeno izgovorimo kar lazanja. Najbolj klasična je lazanja z omako iz mletega mesa in paradižnika, brez težav pa jo lahko naredite tudi z drugačnim nadevom, na primer s špinačnim nadevom s skuto ali ribjim za ljubitelje vsega morskega.

Morda se vam zdi, da so testenine le različno veliki polžki in špageti … Vendar je poznanih več kot 600 oblik testenin – od gladkih dolgih testenin, votlih, cevastih do školjkastih, mini jušnih testenin in nadevanih/polnjenih testenin. Nekaterih izmed teh ni mogoče narediti ročno. So pač iznajdba po industrializaciji vsega našega življenja. Že pri izdelavi špagetov bi se mučili brez ustreznega strojčka, medtem ko je izdelava rezancev in metuljčkov izvedljiva doma brez posebnih pripomočkov.

Rižota z rdečo peso, rdečim zeljem in slanino

Potrebujemo:

srednje velik koren rdeče pese

pol glave rdečega zelja

250 g riža za rižoto

50 g mesnate slanine ali pancete

sol, poper

timijan

kozarec suhega rdečega vina

parmezan ali zbrinc

PRIPRAVA: Rdečo peso tanko olupimo, narežemo na kocke in v manjši količini vode skuhamo do mehkega. Hitreje gre, če uporabimo že kuhano rdečo peso.

Vodo ali jušno osnovo zavremo. Slanino narežemo na kocke, v ponvi popečemo in prihranimo.

Rdeče zelje narežemo na rezance in v širši kozici z malo vode na hitro podušimo. Dodamo riž, počakamo, da postekleni, nato zalijemo z vrelo tekočino in premešamo. Ogenj zmanjšamo, kuhamo naprej in postopoma prilivamo vodo ali jušno osnovo. Krepko mešamo.