Kobler iz jagodičja

Za manjši model (20 x 30 cm) potrebujemo:

1 kg sadja

sok pol limone

4 do 5 žlic sladkorja

1 do 2 žlici koruznega škroba

Za testo:

150 g moke

žličko pecilnega praška

3 žlice sladkorja

ščep soli

2 dl sladke smetane

Priprava: Pečico segrejemo na 200 stopinj. Sadje očistimo, po potrebi narežemo na manjše kose. Stresemo ga v model. Sadja naj bo toliko, da ostane še vsaj za prst prostora do vrha modela. Nato sadje prelijemo z limonovim sokom, ga sladkamo in pomešamo s koruznim škrobom. Tako se bo med peko sadni sok povezal v čudovito omako.

Celiakija je avtoimuna bolezen, ki je dedna. Bolezen zdravniki najpogosteje potrdijo že v zgodnjem otroštvu, v zadnjem času pa se pojavlja tudi pri mladostnikih in odraslih, celo v pozni starosti, izzovejo pa jo močan stres, težja operacija, porod, virusna okužba.

Bolnikov je danes presenetljivo veliko, menda že eden na sto prebivalcev, številni pa se za odpoved glutenu v prehrani odločijo zaradi želje po boljšem počutju. Celiakijo namreč povzroča protein gluten. Točno tisti, zaradi katerega se zrak v kruhu ujame v sredici, ki je zato rahla in puhasta … Človek je od davnih dni pravzaprav užival pretežno ajdo, proso in koruzo, povsem nesporna žita brez glutena, danes pa v največji meri pšenico, ki je glavni vir glutena.

Pred kratkim sem vstopila v mesnico, kjer je vrvelo od govorjenja, cmokanja, mlaskanja in pritrjevanja. Mesar in kupec, možakar zrelih let, sta pokušala hrenovke iz vitrine, jih komentirala, kimala drug drugemu. Kmalu za menoj je v mesnico vstopila gospa in se razburila, češ, surovih hrenovk pa vendar ne smemo jesti. Pa je res tako?

Klobase so izdelek iz mesa in mastnine različnih kakovosti in vrst, napolnjene v umetno ali naravno črevo (ovitek). Meso je vedno začinjeno, včasih tudi razsoljeno z nitritom, da ohrani privlačno rožnato barvo. Mešanici soli in nitrita pravimo razsol. Razsoljene so recimo barjene klobase, kot so hrenovke, pivske klobase ali posebna klobasa. Naredijo jih tako, da z zmesjo iz mesa, vode, razsola in emulgatorjev napolnijo ovitke, jih zaprejo in nato vlažno prekajujejo s paro in dimom določen čas, da je sredica toplotno obdelana.

Pita iz listnatega testa s kranjsko klobaso, skuto in stročjim fižolom

Za velik nizek pekač potrebujemo:

500 g listnatega testa

250 g zamrznjenega stročjega fižola

par kuhanih kranjskih klobas

500 g skute

3 jajca

sol, poper, šetraj, timijan

Priprava: Pečico segrejemo na 200 stopinj. Listnato testo odtalimo in vsak kos razvaljamo. Stročji fižol stresemo v rahlo slan krop in ga kuhamo 10 minut.

Nizek pekač iz pečice obložimo s papirjem za peko in vanj položimo oba razvaljana lista testa drug poleg drugega, da povsem zapolnita pekač. Testo prepikamo z vilicami na več mestih in damo v segreto pečico za 15 minut, da se slepo speče, torej napol.

Takole je bilo pri nas proti koncu oktobra. Mlajša dva sta v omari odkrila vrečo modelčkov za piškote. Stresla sta jih na kuhinjska tla, jih pregledovala, razvrščala po velikosti, motivu … Opazovala sem ju v njunem navdušenju in seveda pričakovala vprašanje: »Kdaj bomo spet pekli piškote?« Mlajši otroci se pač ne ozirajo na koledar. Njim dneve štejejo doživetja. Ko prvič jeseni kupimo mandarine, se za moje otroke začne čas odštevanja: do prihoda sv. Miklavža in adventnih doživetij, božiča z vsem bliščem vred pa do silvestrovega, ko smejo otroci ostati pokonci vsaj do polnoči.

Enolončnica s krompirjem in testeninami

Za 4 osebe potrebujemo:

100 g slanine

50 g pancete

večji por

večji korenček

3 do 4 večje krompirje

4 žlice olivnega olja

1,75 l jušne osnove ali vode

 sol, poper

timijan, rožmarin

pločevinko vloženega paradižnika

malo pločevinko vloženega fižola

150 g drobnih jušnih testenin (metuljčki, njoki, mali polžki ipd.)

100 g parmezana

peteršilj

Priprava: Slanino in panceto narežemo na kockice, por na kolesca in vse stresemo v lonec. Korenček in krompir očistimo, olupimo in narežemo na podobno velike kocke.

 Naravno kisanje je eden izmed najstarejših načinov konzerviranja zelenjave. Spada med biološke metode, saj zelenjavo konzervira naravna mlečna kislina. Čeprav bi lahko kisali skoraj vso zelenjavo, najpogosteje uporabimo na rezance narezano zelje in repo. Kisanje celih zeljnih glav ali rep zavzame več prostora, kar velikokrat ni zanemarljivo dejstvo.

 Naravna mlečna kislina nastaja pod vplivom mlečnokislinskih bakterij iz ogljikovih hidratov (sladkorja) iz zelenjave. Razvoj bakterij mlečnega kisanja do določene mere omogoča sol, saj iz zelenjave pospeši izločanje vode in tako ustvarja življenjske pogoje za omenjene bakterije. Pri pravilnem poteku kisanja mlečna kislina preprečuje razvoj drugih bakterij, ki bi zelenjavo pokvarile, prav tako preprečuje razvoj plesni. Zaradi kisline rastlinska vlakna nabreknejo in zelenjava postane lažje prebavljiva.

Večinoma kuham za večjo družino, zato so se moja merila sčasoma prilagodila potrebam, in mi je včasih zelo težko skuhati samo za naju z možem, še bolj pa le zase. V resnici postanem lena, ko kuham le zase, in tako se večkrat zalotim, kako razmišljam, da bi si raje odprla vrečko piškotov ali slanih palčk oziroma na hitro pripravila toast, kot skuhala zelenjavno juho. Do enolične in nezdrave hrane tako ni daleč …

Verjamem, da se tudi sami kdaj v svojem gospodinjstvu spopadate s takšnimi zadregami. Preskočiti zajtrk, v celem dnevu zaužiti le solato in slan prigrizek iz trgovine, za večerjo pa kos kruha in skodelico mleka je vendar tako mamljivo. Povsem napačno! Čas za hranjenje je vendar čas zase, točno tisti čas, po katerem ste hrepeneli v svoji delovni dobi.

Ni jih malo, ki se oklepajo dejstva, da rib v otroštvu niso jedli in se nanje niso nikoli »navadili«. In smrad, ki se vije po kuhinji, kadar pripravljamo ribe, je najbrž ključen, da ribe niso pomemben del jedilnika večine ali si jih izjemoma pripravijo le poleti na prostem. Čas je, da prevetrimo kuharsko znanje v pripravi ribjih jedi.

Ribje meso je občutljivo, zelo nežno in se zaradi pomanjkljive naravne zaščite hitro pokvari. Le zares sveže ribe, dan ali dva po ulovu, imajo prijeten vonj po morju. Pot iz vode do ribarnice na drugem koncu države pa je dolga. In ker vseh gotovo ne prodajo na tržni dan v petek ali soboto, velja pri nakupu v ponedeljek in torek posebna mera previdnosti.

Čokoladno-mandljeva tortica s svežim jagodičjem

Za testo potrebujemo:

50 g maslenih piškotov ali piškotnih drobtin

50 g mandljev

200 g temne čokolade

100 g masla

3 jajca

100 g sladkorja

6 do 7 žlic sladkane vode ali sadnega soka

Za kremo potrebujemo:

250 g maskarponeja

150 g kisle smetane

2 žlici sladkorja

500 g mešanega svežega jagodičja

5 dl bistrega sadnega soka ali vode

2 vrečki mešanice za svetli tortni obliv

Priprava: Za testo zdrobimo oziroma zmeljemo piškote in mandlje, čokolado pa z maslom raztopimo nad kopeljo. Pečico vklopimo na 180 do 190 stopinj, večji pekač obložimo s papirjem za peko in nanj postavimo obroč za torto s premerom 24 cm ali manjši pravokoten pekač za narastke.