Bujta repa

Za 6 do 8 oseb potrebujemo:

1 kg kisle repe

1 kg svežih mesnatih svinjskih kosti in pol kg svinjskega mesa

2 dl (150 g) prosene kaše

3 stroke česna

manjšo čebulo

2 žlici moke

2 žlički mlete rdeče paprike

lovorov list, poper, sol po potrebi

Priprava: Meso narežemo na večje kose in položimo v lonec. Dodamo kislo repo, začinimo z lovorom, strtim in celim poprom ter prilijemo malo vode. Pristavimo in pokrito kuhamo pol ure. Soliti ni treba. Potem stresemo v lonec proseno kašo, po potrebi prilijemo vodo (kaša popije precej vode) in pokrito kuhamo 10 minut.

Korenčkov kolač

Za tortni model s premerom 23 do 26 cm ali manjši pravokoten model potrebujemo:

325 g moke

žličko pecilnega praška

2 žlički jedilne sode

žličko mletega cimeta

ščep soli

2 dl olja ali raztopljenega masla

250 g sladkorja

4 jajca

vrečko vaniljevega sladkorja

350 g korenja

150 g pekanov ali orehov

lupinico neškropljene limone ali pomaranče

Krema:

60 g masla

250 g smetanovega sira

185 g sladkorja v prahu

žlica pomarančnega ali limonovega soka

Priprava: Pečico segrejemo na 180 stopinj, model namastimo. Korenje naribamo. Orehe grobo nasekljamo. V posodo presejemo moko, pecilni prašek, sodo, cimet, nastrgano lupinico in solimo. Premešamo. Posebej spenimo maščobo s sladkorjem, postopno dodajamo jajca, vaniljo. Počasi dodajamo moko z dodatki in gladko zmešamo. Nazadnje vmešamo naribano korenje in orehe ter zmes naložimo v model. V segreti pečici počasi pečemo 40 do 50 minut. Pustimo 10 minut v modelu, nato vzamemo iz modela in ohladimo na mrežici.

Bliža se konec leta in najbrž vsak po malem ob tem že čuti nervozo. Najprej nas skrbi glede daril za vse sorodnike in prijatelje, potem pa razmišljamo, kaj bomo sploh ponudili gostom. Nekaj slaščic je mogoče pripraviti vnaprej. Še več: celo bolje je, saj se šele tako izoblikuje tista prava aroma.

Mnogo drobnega peciva lahko spečemo vnaprej, saj se večina piškotov v pločevinastih škatlah obdrži več tednov brez posebne škode. To so vsi krhki piškoti brez kremnega polnila ali čokoladnega obliva. Piškoti z marmelado so pogojno obstojni, ne smejo biti preveč vlažni, sicer splesnijo. Sama se adventne peke lotim vedno tako, da najprej spečem vse enostavne piškote in jih pospravim v škatle. Spečem tudi vse tiste piškote, ki jih bom še posebej okrasila, saj se z okraševanjem raje ukvarjam le nekaj dni pred porabo. Okrašene piškote je namreč treba pazljiveje shraniti, navadno med posamezne plasti položim plast povoščenega papirja, da okras gotovo ostane na njih in se piškoti ne polomijo.

Juha iz sladkega krompirja in bučk

Za 4 osebe potrebujemo:

večji oranžen sladki krompir

2 bučki ali eno večjo, ki ji odstranimo semenje

žlico kisle smetane

bogato vejico bazilike

1,5 l jušne osnove ali vode

Priprava: Sladki krompir olupimo, bučkam odstranimo konce, nato pa oboje narežemo na kose. Stresemo v lonec, prilijemo malo jušne osnove ali vode. Ko zavre, nad šibkim ognjem pokrito kuhamo 10 minut. Medtem grobo narežemo baziliko. Zelenjavo začinimo z baziliko, soljo, prilijemo preostalo tekočino in znova zavremo. Na koncu dodamo še kislo smetano in juho zmešamo s paličnim mešalnikom. Po juhi ponudimo ocvrto cvetačo, puranji zrezek v gobovi omaki in paradižnikovo solato.

Mučkalica

Za 4 osebe potrebujemo:

750 g svinjskega, govejega ali telečjega mesa z več veziva in maščobe (npr. vratovina) ali ostankov mesa z žara

5 večjih čebul

pločevinko vloženega paradižnika

5 večjih paprik

sol, poper, žličko gorčice

1 dl rdečega vina

peteršilj

olje, feferon ali čili po okusu

Priprava: Čebulo narežemo na rezine, papriko na koščke. Meso narežemo na kocke in na malo olja popražimo, da meso posivi. Začinimo s soljo, poprom, gorčico in še minuto pražimo. Dodamo vso narezano zelenjavo in paradižnik ter pokrito dušimo 30 do 45 minut, da se meso povsem zmehča.

To poslušam vsako leto od številnih ljudi, s katerimi se naključno pogovarjam o vrtnarskih dosežkih. Vsako leto je res drugačno od prejšnjih, vsako ima svojo pot, ki jo vrtičkarji pač moramo sprejeti in izkoristiti v največji meri. Vsi, ki vrtnarimo v pravi zemlji pod milim nebom, pa bomo pač hvaležni za vse, kar bomo pridelali, in bomo presežke znali na zdrav način ustrezno shraniti. Imamo vsaj priložnost za inovativnost in raznolikost v shrambi.

Meni je dolgočasno leto za letom pripravljati točno enake shranke. Raje raziskujem okuse. Lani sem se le poigravala z začimbami v marmeladah, letos bom pri tem pogumnejša in bom poleg kardamoma in vanilije v njih uporabila vsaj še ingver. Lani, ko mi je zmanjkalo steklenic za sok, sem jabolka predelala v čežano. Nekaj kozarcev sem poskusno oplemenitila z meto in pehtranom, limonino lupino, nekaterim sem dodala sadno žganje ali liker. Vse je bilo zelo okusno, zato se bom bolj zavzeto lotila tudi sladko-kislih omak iz sadja, zelenjave in krepkih začimb, imenovanih čatni (chutney), ki so lahko priloga k vsem mesnim jedem.

Pečene piščančje prsi s češnjevo omako

Potrebujemo:

2 skodelici češenj

pol kozarca rdečega vina

za noževo konico kumine, soli, popra

timijan

2 žlici (češnjeve, kiselkaste) marmelade

žlico rjavega sladkorja

2 kosa piščančjih prsi brez kosti in kože

olje za peko

Priprava: Češnje izkoščičimo in damo v manjšo kozico. Prilijemo vino, začinimo s kumino, soljo, poprom, timijanom in marmelado. Pristavimo, počakamo, da mešanica zavre, povsem zmanjšamo ogenj in pokrito kuhamo 10 minut. Občasno premešamo.

Piščančje fileje po dolgem razpolovimo, da dobimo 4 polovice, rahlo posolimo, popramo in namastimo z oljem. Ponev premažemo z oljem in meso nad močnim ognjem pečemo po 4 minute na vsaki strani.

Da je temeljito pospravljanje kuhinje nujno spomladansko opravilo, nas kmalu opomnijo razne »žuže muže«, ki se v tem času znova zbudijo. Končni rezultat čiščenja in pospravljanja ni le bleščeča kuhinja, ampak predvsem zdrav in varnejši vsakdan.

Naj bo hladilnik, zamrzovalnik, shramba v kleti ali omarica z živili, povsod vsako hrano pregledamo, preverimo njeno stanje in datum/rok trajanja. Tako morda odkrijemo, da so odprti kar trije zavitki sezama, manjka pa nam riž.

Red v omaricah. Kritično pregledamo vse omarice s hrano in shrambo z zalogo konzerviranih živil. Vložnine so obstojne vsaj do naslednje sezone, le da postopno izgubljajo hranilne snovi. Zato v tem mesecu porabimo presežke. Pri meni skoraj vedno ostane kak kozarec marmelade, paradižnikove omake, kompota. Zato zdaj pečem buhteljne, se veselim francoske solate in kuham juho iz domačega paradižnikovega soka, tako pa izpraznim police in pomijem še zadnje kozarce ter steklenice do prve višnjeve marmelade v juniju.

Marsikatero posušeno jušno zakuho je mogoče kupiti v trgovini, včasih pa je dobro, da jo pripravimo po kakšnem starem domačem receptu. Z jušnimi zakuhami in vložki juho popestrimo, jo zgostimo, obogatimo in po potrebi mimogrede spremenimo v krepko enolončnico.

Najprej razjasnimo osnovne pojme: jušne zakuhe zakuhamo v juho, kar pomeni, da jih v surovi obliki vstavimo v vrelo bistro juho in kuhamo nad šibkim ognjem nekaj minut. Navadno gre za testo – mešanico jajc in moke ali zdroba.

Jušni vložki so nasprotno že pripravljeni, skuhani ali pečeni, in jih damo v kuhano juho šele na krožniku. Med njimi so otrokom najbolj znane zlate kroglice oz. testeni grah, odraslim predvsem trakovi palačink (fritati), ki imenitno obogatijo vsako bistro juho.

Kvas, pecilni prašek, kislo testo, jedilna soda in vinski kamen so najuporabnejša vzhajalna sredstva, brez katerih ni ne krofov ne mišk, velikonočne potice in kruha ali jogurtovega peciva za nedeljski poobedek. Pa veste, v čem se te snovi razlikujejo?

Kruh, kot ga poznamo pri nas, je praviloma vedno iz kvašenega testa, to je iz moke, vode, soli in kvasa. Poznamo sveži kvas, ki ga kupimo v kockah po 42 g, in suhi kvas v vrečicah po 7 g. Ali ste se kdaj vprašali, kaj točno je kvas? To so kvasovke iz rodu Saccharomyces cerevisiae, mikroskopsko majhna bitja, ki se ob ustrezni toploti, hrani in vodi ter času lepo namnožijo in pri tem ustvarjajo plin. Točno tisti, ki rahlja kvašeno testo in ga napihne, čemur rečemo, da testo vzhaja. Kvasovke moramo ohraniti žive, le tako lahko opravijo svojo nalogo. To pomeni, da testo zamesimo z mlačno tekočino, katere temperatura ne preseže 40 stopinj. Ob višji zračni vlagi, če recimo testo med vzhajanjem pokrijemo z mokro krpo, so kvasovke živahnejše.