Juha iz sladkega krompirja in bučk

Za 4 osebe potrebujemo:

večji oranžen sladki krompir

2 bučki ali eno večjo, ki ji odstranimo semenje

žlico kisle smetane

bogato vejico bazilike

1,5 l jušne osnove ali vode

Priprava: Sladki krompir olupimo, bučkam odstranimo konce, nato pa oboje narežemo na kose. Stresemo v lonec, prilijemo malo jušne osnove ali vode. Ko zavre, nad šibkim ognjem pokrito kuhamo 10 minut. Medtem grobo narežemo baziliko. Zelenjavo začinimo z baziliko, soljo, prilijemo preostalo tekočino in znova zavremo. Na koncu dodamo še kislo smetano in juho zmešamo s paličnim mešalnikom. Po juhi ponudimo ocvrto cvetačo, puranji zrezek v gobovi omaki in paradižnikovo solato.

Mučkalica

Za 4 osebe potrebujemo:

750 g svinjskega, govejega ali telečjega mesa z več veziva in maščobe (npr. vratovina) ali ostankov mesa z žara

5 večjih čebul

pločevinko vloženega paradižnika

5 večjih paprik

sol, poper, žličko gorčice

1 dl rdečega vina

peteršilj

olje, feferon ali čili po okusu

Priprava: Čebulo narežemo na rezine, papriko na koščke. Meso narežemo na kocke in na malo olja popražimo, da meso posivi. Začinimo s soljo, poprom, gorčico in še minuto pražimo. Dodamo vso narezano zelenjavo in paradižnik ter pokrito dušimo 30 do 45 minut, da se meso povsem zmehča.

To poslušam vsako leto od številnih ljudi, s katerimi se naključno pogovarjam o vrtnarskih dosežkih. Vsako leto je res drugačno od prejšnjih, vsako ima svojo pot, ki jo vrtičkarji pač moramo sprejeti in izkoristiti v največji meri. Vsi, ki vrtnarimo v pravi zemlji pod milim nebom, pa bomo pač hvaležni za vse, kar bomo pridelali, in bomo presežke znali na zdrav način ustrezno shraniti. Imamo vsaj priložnost za inovativnost in raznolikost v shrambi.

Meni je dolgočasno leto za letom pripravljati točno enake shranke. Raje raziskujem okuse. Lani sem se le poigravala z začimbami v marmeladah, letos bom pri tem pogumnejša in bom poleg kardamoma in vanilije v njih uporabila vsaj še ingver. Lani, ko mi je zmanjkalo steklenic za sok, sem jabolka predelala v čežano. Nekaj kozarcev sem poskusno oplemenitila z meto in pehtranom, limonino lupino, nekaterim sem dodala sadno žganje ali liker. Vse je bilo zelo okusno, zato se bom bolj zavzeto lotila tudi sladko-kislih omak iz sadja, zelenjave in krepkih začimb, imenovanih čatni (chutney), ki so lahko priloga k vsem mesnim jedem.

Pečene piščančje prsi s češnjevo omako

Potrebujemo:

2 skodelici češenj

pol kozarca rdečega vina

za noževo konico kumine, soli, popra

timijan

2 žlici (češnjeve, kiselkaste) marmelade

žlico rjavega sladkorja

2 kosa piščančjih prsi brez kosti in kože

olje za peko

Priprava: Češnje izkoščičimo in damo v manjšo kozico. Prilijemo vino, začinimo s kumino, soljo, poprom, timijanom in marmelado. Pristavimo, počakamo, da mešanica zavre, povsem zmanjšamo ogenj in pokrito kuhamo 10 minut. Občasno premešamo.

Piščančje fileje po dolgem razpolovimo, da dobimo 4 polovice, rahlo posolimo, popramo in namastimo z oljem. Ponev premažemo z oljem in meso nad močnim ognjem pečemo po 4 minute na vsaki strani.

Da je temeljito pospravljanje kuhinje nujno spomladansko opravilo, nas kmalu opomnijo razne »žuže muže«, ki se v tem času znova zbudijo. Končni rezultat čiščenja in pospravljanja ni le bleščeča kuhinja, ampak predvsem zdrav in varnejši vsakdan.

Naj bo hladilnik, zamrzovalnik, shramba v kleti ali omarica z živili, povsod vsako hrano pregledamo, preverimo njeno stanje in datum/rok trajanja. Tako morda odkrijemo, da so odprti kar trije zavitki sezama, manjka pa nam riž.

Red v omaricah. Kritično pregledamo vse omarice s hrano in shrambo z zalogo konzerviranih živil. Vložnine so obstojne vsaj do naslednje sezone, le da postopno izgubljajo hranilne snovi. Zato v tem mesecu porabimo presežke. Pri meni skoraj vedno ostane kak kozarec marmelade, paradižnikove omake, kompota. Zato zdaj pečem buhteljne, se veselim francoske solate in kuham juho iz domačega paradižnikovega soka, tako pa izpraznim police in pomijem še zadnje kozarce ter steklenice do prve višnjeve marmelade v juniju.

Marsikatero posušeno jušno zakuho je mogoče kupiti v trgovini, včasih pa je dobro, da jo pripravimo po kakšnem starem domačem receptu. Z jušnimi zakuhami in vložki juho popestrimo, jo zgostimo, obogatimo in po potrebi mimogrede spremenimo v krepko enolončnico.

Najprej razjasnimo osnovne pojme: jušne zakuhe zakuhamo v juho, kar pomeni, da jih v surovi obliki vstavimo v vrelo bistro juho in kuhamo nad šibkim ognjem nekaj minut. Navadno gre za testo – mešanico jajc in moke ali zdroba.

Jušni vložki so nasprotno že pripravljeni, skuhani ali pečeni, in jih damo v kuhano juho šele na krožniku. Med njimi so otrokom najbolj znane zlate kroglice oz. testeni grah, odraslim predvsem trakovi palačink (fritati), ki imenitno obogatijo vsako bistro juho.

Kvas, pecilni prašek, kislo testo, jedilna soda in vinski kamen so najuporabnejša vzhajalna sredstva, brez katerih ni ne krofov ne mišk, velikonočne potice in kruha ali jogurtovega peciva za nedeljski poobedek. Pa veste, v čem se te snovi razlikujejo?

Kruh, kot ga poznamo pri nas, je praviloma vedno iz kvašenega testa, to je iz moke, vode, soli in kvasa. Poznamo sveži kvas, ki ga kupimo v kockah po 42 g, in suhi kvas v vrečicah po 7 g. Ali ste se kdaj vprašali, kaj točno je kvas? To so kvasovke iz rodu Saccharomyces cerevisiae, mikroskopsko majhna bitja, ki se ob ustrezni toploti, hrani in vodi ter času lepo namnožijo in pri tem ustvarjajo plin. Točno tisti, ki rahlja kvašeno testo in ga napihne, čemur rečemo, da testo vzhaja. Kvasovke moramo ohraniti žive, le tako lahko opravijo svojo nalogo. To pomeni, da testo zamesimo z mlačno tekočino, katere temperatura ne preseže 40 stopinj. Ob višji zračni vlagi, če recimo testo med vzhajanjem pokrijemo z mokro krpo, so kvasovke živahnejše.

Krhki flancati z belim vinom

Potrebujemo:

200 g moke

4 rumenjake

ščep soli

5 žlic belega vina

Priprava: V posodo presejemo moko in dodamo rumenjake in sol. Dobro premešamo z rokami, nato postopno (po žlicah) dodajamo vino. Zgnetemo gladko in precej trdo testo (podobno kot za domače testenine), ga pokrijemo s pokrovko in na sobni temperaturi pustimo počivati pol ure. Testo razdelimo na tri ali štiri dele in vsak kos testa razvaljamo z valjarjem ali strojčkom za testenine za nožev rob debelo. Potrudimo se, da moke ne dodajamo, saj flancati zato postanejo trši in se olje med cvrenjem (preveč) peni. Iz razvaljanega testa izrežemo pravokotnike in v sredino vsakega po dolgem naredimo vsaj dve zarezi, trakove prepletemo.

Rezine iz ovsenih kosmičev z marmelado

Potrebujemo:

200 g masla

1 in pol skodelice moke

1 in pol skodelice ovsenih kosmičev

1 skodelico sladkorja (belega, rjavega ali melasnega)

žličko pecilnega praška

ščep soli

kozarček marmelade

Priprava: pečico segrejemo na 180 do 200 stopinj, model namastimo, še bolje je, da ga obložimo s papirjem za peko. Lahko uporabimo manjši pravokoten oz. ovalen model ali okrogel model za pito.

V posodi skupaj z moko zmešamo pecilni prašek, sladkor, ovsene kosmiče in sol. Dodamo kocke masla in z rokami premešamo v maslene drobtine. Dve tretjini mešanice stresemo v model in s prsti dobro potlačimo ob dno, da se sestavine sprimejo skupaj. Bogato premažemo z marmelado, nato potresemo s preostankom mešanice in le nežno potlačimo.

Nikakršne težave ni za hitro pogostitev gostov: hlebec kruha, salama, kos sira in malo oljk ter topel čaj ali kuhano vino. Iznajdljivi pa lahko preizkusite katero izmed mojih preprostih in preverjenih idej. Nekaj izmed njih lahko zlahka pripravijo tudi vnuki, sami ali z vašo pomočjo, navdušile pa bodo tudi morebitne mlajše goste.

Kruh je velikokrat osnova preproste pogostitve, zato je med prazniki smiselno imeti vsaj hlebček kruha v zamrzovalniku, še bolje drobno pekovsko pecivo, ki ga v nekaj minutah odtalimo v mikrovalovni pečici ali v približno pol ure v običajni pečici. Na sobni temperaturi se tali kakšno uro – odvisno od debeline in gostote kruha.