Čas, ko se leto poslavlja, nas spravlja v zadrego. Še posebej, če organiziramo praznovanje ali pogostitev. Navadno se pri tem zavijemo v varno zavetje poznanih receptov, ki jih pripravljamo vedno znova.

Vendar naj vam razkrijem skrivnost – tudi običajen jogurtov kolač lahko naredimo veliko bolj prazničnega, če izberemo drugačne sestavine in se poigramo z okraski. Že če ga spečemo v okroglem tortnem modelu, ne v običajnem pravokotnem, je napredek. Ali pa ga spečemo v večjem modelu, da bo pecivo nižje, in ga narežemo na manjše kose, velike le za en hiter mamljiv grižljaj. Okrasimo jih z nekaj potegi čokolade ter okraski, da dobimo praznični blišč.

Navadili smo se, da vsako boljšo omako k pečenki okrepimo z brizgom vina. Tudi v italijansko rižoto damo na začetku praženja riža vsaj malo vina. Da ne bo dvomov: vse toplotno obdelane jedi z vinom so primerne tudi za otroške želodčke. Vino v jedi dodajamo predvsem zaradi arome, zato ga dajemo malo. Ko voda in alkohol med kuhanjem izhlapita, ostane od vina le še zgledna kopica aromatičnih nehlapnih spojin. Te prispevajo k slastnemu okusu jedi. Je tako, kot da bi za zelenjavno juho uporabili mesno jušno osnovo namesto vode. 

 Dobrih deset let nazaj sem se prvič opogumila in kupila na tržnici kos muškatne buče. Odrasla sem namreč v vednosti, da so buče le hrana za prašiče, tako kot koleraba, ki je tudi nismo pogosto uporabljali, le manjši kos v goveji juhi. Ampak buče so v tem letnem času odlična zakladnica hranil, zato bi bilo škoda, če jih ne bi izkoristili. Še več, ohranijo se dolgo v zimo, ob pravilnem skladiščenju se obdržijo celo do naslednje sezone, kar je za svežo zelenjavo pravo razkošje.

Buče – oranžne, zelene, progaste, bele, kačaste, okrogle ali povsem svojih oblik – vsebujejo pester izbor različnih vitaminov. V večjih količinah je to vitamin C, velik delež vitaminov skupine B, med minerali prednjačijo cink, kalij, magnezij, baker, železo, kalcij ter med antioksidanti karotenoidi, v svojem bogastvu nosijo celo beljakovine in nekaj ogljikovih hidratov. V bučah sta pomembni dve beljakovini – edestin in globulin, katerih naloga je prenašanje, koristijo pa tudi vsem z artritisom in putiko.

Drži kot pribito: večino zdravstvenih težav, ki so pogojene s prehrano, je veliko lažje preprečiti kakor zdraviti. V to skupino nedvomno štejemo povišano vrednost holesterola v krvi, ki si jo pridelamo z načinom prehranjevanja in življenjskim slogom. Morda je diagnoza ravno tisti impulz, da končno (trajno) spremenimo svoj nezdravi slog prehranjevanja. Poglejmo, kako.

Holesterol je nekakšno mazivo za žile, brez katerega nikakor ne moremo. Nekaj holesterola ustvari organizem sam, večino pa ga dobimo z uživanjem hrustljavo zapečenega mesa, masla, jajc, bogatih kremnih slaščic in podobnega. Višek zaužitega holesterola zmore organizem izločiti z blatom, in sicer s pomočjo vlaknin. Če se v krvi veže z nasičeno maščobo, se ne zmore topiti, pač pa se nalaga na stene arterij in povzroča težave, zato ga imenujemo škodljivi holesterol. Pri povišani vrednosti škodljivega holesterola (LDL) v krvi oziroma pri porušenem razmerju med tem in dobrim holesterolom (HDL) je prvi ukrep omejiti ali povsem izločiti iz prehrane nasičene maščobe (maslo, svinjska, kokosova mast) in jih nadomestiti z večkrat nenasičenimi maščobami. Iz več raziskav vemo, da je uživanje avokada, oreškov in olivnega olja, ki vsebujejo (nenasičene) maščobne kisline omega 3, omega 6 ter omega 9, znižalo skupni holesterol in znatno popravilo razmerje med HDL in LDL.

Glivica Candida albicans je le ena izmed mnogih mikroorganizmov v našem telesu in v manjšem številu ter v ravnovesju z drugimi ne povzroča nikakršnih težav. Padec odpornosti, spremenjen pH in sestava mikrobiote v črevesju pa omogočijo razrast te glivice in s tem pojav kandidiaze. Ta je lahko vzrok za alergije, celiakijo, akne, kožna vnetja, kronično utrujenost, nihanje razpoloženja, depresijo. Pogosto jo povezujejo s Chronovo boleznijo, astmo, kroničnim vnetjem sinusov, vzrok je lahko tudi za napihnjen in boleč trebuh, zaprtost ali drisko, vnetje ledvic in okužbe sečil, pogoste glavobole, migrene in vrtoglavice, luskavico.

Protin ali putika je presnovna bolezen, ko se kristali sečne kisline nalagajo okoli sklepov. To povzroči bolečine in otrdelost sklepov, bolezen pogosto prizadene tudi ledvice, zlasti so pogosti ledvični kamni. Bolezen je zelo neprijetna, ustrezna dieta bolnikom gotovo omili težave, jih celo odpravi, vendar sta za kaj takega potrebni močna volja in res temeljita ter trajna prevetritev življenjskega sloga. Le dieta, ki jo bolnik sprejme za svojo, namreč koristi.

Soli sečne kisline se v telesu tvorijo iz purinov. Te dobimo iz hrane, pretežno iz beljakovin, del jih organizem ustvari sam. Večino jih porabi za obnovo in gradnjo telesa, manjšino pa razgradi in izloči v obliki različnih spojin. Ena izmed njih je sečna kislina, ki se ob normalnih pogojih izloči z urinom. Pri moteni presnovi beljakovin, ki je glavni vzrok za putiko, se tvori veliko preveč sečne kisline, zato presežek ostaja v krvi, sklepih in ledvicah.

Za sladkorne bolnike ni pomembna beljakovina gluten kot pri celiakiji, ampak le glukoza, ki je osnovna sestavina ogljikovih hidratov, in odziv organizma nanjo. Več ogljikovih hidratov in večji delež glukoze v obroku pomeni izjemno povišano koncentracijo glukoze v krvi, katere presežek inzulin po hitrem postopku odstrani iz krvi do celic.

Ločimo dve obliki ali dva tipa sladkorne bolezni. Tip I je težja oblika, ko trebušna slinavka ne izloča inzulina in si ga morajo bolniki dovajati v kri s posebno napravo, ki jo imajo ob sebi ves čas. Navadno bolezen odkrijejo že v otroštvu. Pri tipu II gre za sladkorno bolezen, kjer telo ne tvori dovolj inzulina, navadno se pojavi kasneje v življenju zaradi neprimernega življenjskega sloga, stresa ali presnovnih motenj.

Med alergijami na hrano po pogostnosti izstopata alergiji na mlečne in jajčne beljakovine. Navadno se pojavita v otroštvu in praviloma izzvenita do otrokovega vstopa v šolo. Alergija ni težava, je prej izziv in je vsekakor obvladljiva, še več – življenje s to ali katero drugo alergijo na hrano omogoči vsakomur vstopiti v svet kuharske iznajdljivosti. In seveda lahko dieto obvladajo tudi babice.

Imunski odziv organizma po zaužitju mlečnih beljakovin je buren in intenziven. Ko je alergija potrjena, se s predlagano dieto življenje družine začne umirjati. Izločanje mleka v vseh oblikah je namreč tisti ukrep, ki ga je treba uvesti, da se bolniku zdravstveno stanje izboljša. Na jedilniku tako ne sme biti mleka, jogurta, sirov, mlečne čokolade, francoskih rogljičkov, mehkih kifeljčkov ali makovk. Ni masla, smetane, prav tako ni mlečnega sladoleda. Skrbno je treba pregledati vse živilske izdelke iz trgovine, saj marsikateri vsebuje mleko ali mlečne beljakovine, čeprav jih tam ne bi pričakovali.

Popečeni tofujčki

Potrebujemo:

200 g tofuja (sojinega sira)

5 vejic timijana, vršiček rožmarina ali poljubna zelišča (peteršilj, drobnjak, bazilika ...)

rastlinsko (sojino) olje

sol, poper

 Priprava:  Zelišča sesekljamo in jih v posodici zmešamo z oljem. Tofu narežemo na kocke, kakor bi narezali sir za pogostitev. Povaljamo jih v oljni mešanici, da se zelišča dobro oprimejo sira. Segrejemo ponev in tofu rahlo opečemo. Kose polagamo na servirni krožnik, solimo, popramo in ponudimo.