Iz izkušenj vemo, da nas na sprehodu skozi smrekov gozd zajame občutek notranjega miru in celo vznesenosti ali da nas preplavi občutek tolažbe ob skodelici dišečega kamiličnega čaja. Vonj dišečih rastlin vpliva na boljše psihično in fizično počutje.

Z vonji, ki se dvigujejo s paro, in z eteričnimi olji, ki jih vtremo v kožo, si lahko pomagamo do boljšega spanca, zmanjšamo stres, bolečino in zaskrbljenost. Izboljšamo lahko prebavo, si pomagamo pri artritičnih bolečinah, pri slabšem krvnem obtoku in dihalnih težavah. Primerni vonji zelo ugodno učinkujejo tudi v boju z demenco, saj spodbujajo delovanje tistih predelov možganov, ki nadzorujejo čustva, razpoloženje in spomin. Z vonjem zato lahko umirimo osebo z demenco, ko postane razburjena, ko se pretirano giblje ali ko tava. Takim osebam pogosteje privoščimo razvajanje z vonji, saj drobna ugodja potrebujejo še bolj kot drugi.

Omejevanje obiskov zaradi epidemije je še posebej prizadelo stare starše, ki imajo najmanjše vnuke. Najmlajši že po nekaj tednih skoraj ne prepoznajo starih staršev. Ko se spet srečamo, jih stari starši veselo pozdravimo – vnuk pa se prestrašeno stisne k mamici.

Majhni otroci imajo slab spomin, zato ni čudno, če na vztrajno vabljenje, da bi jih stisnili v naročje, planejo v jok, kot da ste jim tujci. Pa sploh ni nujno, da vas vnuk ne prepozna več. Čisto mogoče je, da je vzrok za odziv separacijski strah, zaradi katerega se malček počuti varnega le v naročju staršev. Separacijski strah se razvije med šestim mesecem in prvim letom, običajno pa vztraja prve dve leti življenja. Lahko se pojavi tudi kadar koli kasneje, ko je malček v stresu zaradi kakšne večje spremembe. Sočasno se v zgodnjem obdobju življenja pojavi tudi strah pred tujci, ki je tudi razvojno pogojen strah. Toda strah pred tujci ne razloži, zakaj se zgodi, da vnuk noče v naročje enega izmed starih staršev, čeprav je oba videl enako redko.

Z VNUKI

V navadi je, da ob začetku novega leta naredimo načrt, kaj bomo z novim letom spremenili. Letos je lahko cilj pokazati vnukom, kako se pogumno in modro spopasti s preizkušnjami zdravstvene krize.

Epidemija je zarezala v celotno družbo in razgalila resnico, katere vrednote cenimo kot družba in posamezniki. Prav zato je še toliko pomembnejše, da jih z zgledom predajamo vnukom. Na primer optimizem, sočutje, odgovornost, zvestobo, zanesljivost, vztrajnost, iskrenost, humor, potrpežljivost, pogum, premišljenost, spoštljivost, resnicoljubnost, pravičnost, igrivost, ljubeznivost, skrb zase in hkrati za druge … Kriza je priložnost, da se nanje osredotočimo, saj nam pomagajo »stati in obstati«.

Naše telesne sposobnosti se z leti spreminjajo, z redno telesno dejavnostjo in ustrezno masažo pa lahko nekatere procese staranja upočasnimo, ohranimo samostojnost in odpravimo bolečine.

Pri starejših se pojavlja postopno poslabšanje fizioloških funkcij organizma, kar je mogoče izboljšati z redno in načrtovano telesno dejavnostjo, zdravim načinom življenja in zdravo prehrano. «Telesna dejavnost starejših ima dve glavni koristi. Prva je ohranjanje samostojnosti, ki je posledica preprečevanja oziroma zmanjšanja številnih bolezni, druga pa sta odpravljanje bolečin in preprečevanje padcev, kjer so še posebej pomembne vadbe za moč, gibljivost in ravnotežje. Masaža je odličen dodatek k naštetemu, spodbuja prekrvavitev, sprošča mišične napetosti, ohranja zdravje in imunski sistem, lajša obstoječe bolečine v mišicah ter omogoča hitrejšo regeneracijo po telesni dejavnosti,« pravi Ivana Kamnikar, trenerka gimnastike in nekdanja vrhunska telovadka, ki se posveča izobraževanju in usposabljanju na področju športa in rekreacije.

Z VNUKI

V sodobnem svetu izginja navada, da bi nekomu čestitali ali napisali pisemce z roko. Vedno pogosteje se zgodi, da dobimo čestitke po SMS-sporočilu, sestavljene na hitro, čim krajše. Takšne čestitke nas ne razveselijo tako, kot bi nas lahko.

Z roko napisano čestitko, ki jo najdemo v nabiralniku ali dobimo ob darilu, večkrat preberemo, okušamo počasi, si ogledujemo ilustracijo in pisavo, nato jo za nekaj časa razstavimo na vidno mesto in kasneje shranimo – ter nanjo pozabimo. Toda ko spet naletimo nanjo, nam znova prinese veselje. Spomni nas na tistega, ki nam jo je napisal. Čestitke, poslane po elektronskih medijih, tega ne morejo ponuditi, saj izginejo v nič. Škoda je, da pisanje čestitk z roko med mlajšimi generacijami izginja. Kaj, če bi vnuka naučili, kako razveseliti nekoga, ki nam veliko pomeni, s pravo, z roko napisano čestitko? 

Z VNUKI

Vsi si želimo, da našim vnukom matematika, slovenščina in drugi naravoslovni in družboslovni predmeti ne bi povzročali težav, da ne bi imeli odpora do šole ali občutka, da so manj sposobni kot sošolci. Kako pomagati vnuku, da bo uspešen v šoli?

Za uspešne učence je značilno, da so skrbni, odgovorni, vztrajni, samostojni, radovedni in osredotočeni na tisto, kar počnejo. To pa so vrline, ki jih je treba gojiti in rastejo z otrokom. Začne se že pri čisto majhnem vnuku. Vztrajnost vadi že, ko na primer sestavlja kocke, pa se mu stolp podira in ga mora zgraditi še enkrat. Nikar ga ne sestavite vi namesto njega. Raje ga spodbujajte, da še poskuša. Skrbnosti se uči, ko ob odhodu iz peskovnika sam pospravi lopatko v vedrce. Odgovornost goji, ko po končani igri postavi avtomobilček v garažo.

Sanolabor letos praznuje 70. obletnico delovanja, zato je oktober mesec praznovanja, v katerem bo 70 izdelkov na voljo po posebni akcijski ceni, v prodajalnah se bo ob določenih dnevih zavrtelo kolo sreče s praktičnimi darilci in popusti, izšel pa bo tudi jubilejni katalog Svet zdravja s številnimi članki in nasveti.

70 let delovanja je dokaz, da v Sanolaborju dobro delamo. V teh letih smo dokazali, da spoštujemo preteklost, ki nam daje izkušnje, ter jo povezujemo s številnimi novimi spoznanji. Ko potrebujete pomoč ali strokovni nasvet pri različnih vprašanjih, povezanih z zdravjem, smo tu, da vam pomagamo. Daljnega leta 1950 so bili naši prvi prostori z majhnimi pisarnami in le nekaj zaposlenimi na Cigaletovi v Ljubljani. Prvo prevozno sredstvo, s katerim smo dostavljali blago kupcem po Ljubljani, je bil ročni voziček na dveh kolesih – ciza, prav takšna, s kakršno so branjevke vozile zelenjavo na tržnico.