Bolniki s KOPB naj skrbijo za gibanje

Za bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) veljajo zaradi koronavirusa zelo stroga priporočila. Vseeno pa je zelo pomembno, da ostanejo gibalno aktivni, da se njihovo primarno zdravstveno stanje ne poslabša ter da ohranijo dobro kondicijo in imunski sistem.
Vadijo naj vsaj trikrat tedensko, še bolje pa je, če lahko vadijo vsak dan, pri čemer lahko tip vadbe spreminjajo. Vadba naj bo raznolika, zato je lahko tudi intenzivnost različna. Bolniki s KOPB imajo nizko največjo zmogljivost zaradi bolezenskih omejitev pri izmenjavi plinov v pljučih, zaradi česar je srednja ali visoka intenzivnost zanje primerljiva z nizko intenzivnostjo zdravih. Velja tudi, da lahko visoko intenzivno vadijo le nekaj sekund, ne nekaj minut. Cilj vadbe bolnikov s KOPB je namreč predvsem vplivati na zmogljivost dihalnega sistema. Skupni čas trajanja vadbe naj bo 30 minut, lahko je razdeljen tudi na več etap poljubnega trajanja. Pred vadbo se je treba dobro ogreti, po končani vadbi pa umiriti in ohladiti.
Sanolabor je pripravil mesec praznovanja
Sanolabor letos praznuje 70. obletnico delovanja, zato je oktober mesec praznovanja, v katerem bo 70 izdelkov na voljo po posebni akcijski ceni, v prodajalnah se bo ob določenih dnevih zavrtelo kolo sreče s praktičnimi darilci in popusti, izšel pa bo tudi jubilejni katalog Svet zdravja s številnimi članki in nasveti.
70 let delovanja je dokaz, da v Sanolaborju dobro delamo. V teh letih smo dokazali, da spoštujemo preteklost, ki nam daje izkušnje, ter jo povezujemo s številnimi novimi spoznanji. Ko potrebujete pomoč ali strokovni nasvet pri različnih vprašanjih, povezanih z zdravjem, smo tu, da vam pomagamo. Daljnega leta 1950 so bili naši prvi prostori z majhnimi pisarnami in le nekaj zaposlenimi na Cigaletovi v Ljubljani. Prvo prevozno sredstvo, s katerim smo dostavljali blago kupcem po Ljubljani, je bil ročni voziček na dveh kolesih – ciza, prav takšna, s kakršno so branjevke vozile zelenjavo na tržnico.
-
Pri virusnih obolenjih, kot so gripa, prehlad in nova koronavirusna bolezen, nam pri zaščiti pred boleznijo ter uspešnem in čim krajšem prebolevanju najbolj pomaga imunski sistem. Pri vzdrževanju močnega imunskega sistema pa so zelo pomembni vitamin D, minerala selen in cink ter koencim Q10. Prav teh pa pogosto dobimo premalo, še posebno v starejših letih.
Vitamin D je topen v maščobi in ima pomembno vlogo pri razvoju in ohranjanju zdravih, močnih kosti in zob pa tudi pri delovanju močnega imunskega sistema. Vitamin D se sintetizira v človeški koži, če je v zadostni meri izpostavljena sončni svetlobi, kar je mogoče predvsem v pomladnih in poletnih mesecih, nekaj ga pridobimo tudi s hrano. Dobri viri vitamina D so predvsem živila živalskega izvora, kot so ribe in ribje olje, jajca in mlečni izdelki. Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija, kar privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome in nastanek osteoporoze, opazen je tudi vpliv na upad sposobnosti imunskega sistema. Najbolj ogroženo skupino predstavljajo starejši, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, saj tam večino časa niso izpostavljeni sončnim žarkom, kar onemogoča biosintezo vitamina D. V takšnih primerih je priporočljivo dopolnjevanje prehrane z vitaminom D v obliki prehranskih dopolnil.
-
Prosti časseptember '20Ljudje Starejši
Z VNUKI
Rojstvo dojenčka, ki vnuku »prevzame« mesto v družini, je dogodek, ki ga vznemiri, saj vidi, koliko časa in ljubezni dojenčku naklonijo zanj najpomembnejši odrasli. Počuti se odveč. Tisti, ki mu lahko pomagajo prebroditi težavno obdobje, so tudi stari starši.
Pomoč starih staršev mladi družini je ob rojstvu dojenčka neprecenljiva v vseh pogledih. Še posebno dragocena pa je čustvena podpora vnuku, ki se doživlja veliko spremembo v družini.
Kaj vnuk občuti ob prihodu sorojenca v družino, si ne zna razložiti, še manj ubesediti. Mešanico njegovih čustev sestavlja veselje, toda tudi negotovost, ker je življenje nenadoma drugačno. Mama je za nekaj dni izginila v porodnišnico, odkar se je vrnila, pa imata z očetom kar naprej v naročju dojenčka, ne več le njega. Domači red je obrnjen na glavo. Dojenček ponoči joka in odrasli ponoči bedijo. Otrok dojenčkovega joka ne razume kot normalnega, četudi mu razložite, da dojenček drugače ne zna izraziti svojih potreb. Zanj je jok znak, da je nekaj narobe. Mešanica čustev ga straši, zato sili v starše, pogosto stopi korak nazaj v razvoju ali pa glasno želi, da bi dojenček odšel. Ali pa postane tih, pasiven, v sebi pa ves zakrčen zaradi negotovosti.
Oskrba na daljavo lahko reši življenje
PR ob oglasu
V Evropi ugotavljajo, da imajo zaradi padcev starejših ljudi okrog 21 milijard evrov stroškov zdravljenja na leto, kar je kar dvakrat toliko, kot znašajo stroški zaradi posledic prometnih nesreč. V Sloveniji vsako leto pade in se poškoduje več kot 25.000 ljudi, med njimi je tudi veliko starostnikov. Večina jih konča v bolnišnici.
Med najbolj ogroženimi so starejši ljudje, ki živijo sami in si po padcu ne morejo pomagati sami, vstati in poklicati pomoči. Žal so takšni padci velikokrat usodni. V nekaterih razvitih evropskih državah ta problem že nekaj časa sistemsko rešujejo s t. i. monitoringom na domu, ki ga okrog 10 odstotkom državljanov, starejših od 65 let, financirajo iz javnih sredstev, tako da ga zdravniki predpišejo na recept. Starejši, vključeni v sistem monitoringa na domu, v primeru padca ali slabosti čakajo na pomoč bistveno manj časa in imajo boljše možnosti za zdravljenje in preživetje.
-
Pravilno delovanje imunskega sistema imenujemo z eno besedo – odpornost. Na odpornost slabo vplivajo stres, premalo počitka in spanja, premalo gibanja, neustrezna prehrana, prekomerni telesni napori in vremenske spremembe.
Znakov prehlada med okužbo ne povzročajo virusi, temveč imunski odgovor organizma. Sami lahko povečujemo odpornost tako, da v največji meri izločimo škodljive vplive. Pomagamo si tudi z naravnimi zdravili, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema in izboljšajo odpornost organizma. Naravna zdravila so lahko iz zdravilnih rastlin, kot je ameriški slamnik ali škrlatna ehinaceja (Echinacea purpurea). Z njimi je naš organizem manj dovzeten za prehladna in sorodna virusna obolenja, ki se kažejo v obliki nahoda, kašlja, bolečega grla, mišičnih bolečin, solznih oči in podobno.
Pomagajte mu ugotoviti, kaj ga osrečuje
Prosti časjulij '20Ljudje Starejši
Z VNUKI
Za zadovoljno, zdravo, polno in tudi dolgo življenje je zelo pomembno, da znamo biti srečni. V starejših letih imamo mnogo življenjskih izkušenj. Uporabimo jih, da pomagamo vnuku odkriti, kako postati srečnejši človek.
Strokovnjaki pravijo, da skrivnost sreče ni le v življenjskih okoliščinah, saj so nekateri ljudje nesrečni, čeprav imajo »vse«. Enako pripovedujejo pravljice, ki prenašajo stare modrosti, na primer pravljica o beračevi srajci. Ker občutje sreče izhaja iz splošne pozitivne življenjske naravnanosti, iz pozitivnih čustev in dobrega počutja, je to tisto, kar želite prenesti vnuku. Eden od načinov, kako mu prenesti pozitivno življenjsko naravnanost, je, da mu pomagate najti prostočasno dejavnost, ki ga bo pomirjala, ga potegnila v svoj svet, mu pomagala, da najde notranjo harmonijo in ga tako osrečevala. Vsakdo med nami, tudi otroci, potrebuje srečne trenutke, da jih niza na ogrlico zadovoljnega življenja.
Priloga: Naravni biser Jezero pri Podpeči
Prosti časjulij '20Ljudje Starejši Potovanja

V bližini Ljubljane je na obrobju Ljubljanskega barja, tik preden se Krimsko hribovje dvigne nad ravnico, v kraju Jezero pravi naravni biser. Majhno kraško jezero, ki zlasti poleti privablja obiskovalce in kopalce, je skupaj z okoliškim močvirnim travnikom razglašeno za naravni spomenik.
Mnogo imen ima – pravijo mu Podpeško jezero, Podkrimsko jezero, Jezero pod sv. Ano, Jezero pod Planinco, Jezersko jezero … A domačini pravijo, da je pravilno le – Jezero pri Podpeči. Jezero je skoraj pravilne okrogle oblike, v eno smer meri 120 m, v drugo pa 135 m. Napaja se iz številnih kraških izvirov na robu močvirne ravnice ob jezeru, vode pa se zbirajo v Mlinskem potoku, ki se izliva v jezero. Jezerska kotanja je lijakaste oblike, saj se dno počasi spušča proti sredini, nato pa se prevesi v skalnato brezno, ki je z 51 metri eno najglobljih v Sloveniji. Odtok iz jezera je podzemen skozi ponor, od koder odteka voda v 300 metrov oddaljen izvir Hruškega potoka v vasi Jezero, ta pa se nato kot desni pritok izliva v Ljubljanico. Okoliški močvirni travnik, ki mu domačini pravijo Zajezero, se brez pravega pregiba spušča v vodo. Zanimivo, da gladina vode v jezeru skoraj ne niha, razen ob res obilnih padavinah, kot so bile v letu 2010, ko so poplavne vode zalile celotno močvirno ravnico.
-
Marsikdo pove, da so bili zanj poleg staršev najpomembnejši ljudje njegovega otroštva stari starši. Vnuku so vzorniki in učitelji življenjske modrosti v vsakdanjih okoliščinah in tudi varen pristan, kjer je sprejet in ljubljen ne glede na vse.
Stari starši imajo kot vnukov »zunanji družinski obroč« zelo pomembno vlogo. Imajo privilegij, da vzgojne odločitve prepustijo otrokovim staršem, sami pa se lahko osredotočijo na sprejemanje otroka takega, kot je, kar otroku ustvari občutek, da ima v njih varen pristan, kjer je brezpogojno sprejet in ljubljen. Kar še zdaleč ni isto kot »dajati potuho«! Varen pristan vnuk potrebuje, da ohranja ali znova vzpostavi občutek notranjega miru, sprejetosti, čeprav ga je polomil ali čeprav se mu je zgodilo kaj, kar se mu zdi nerešljivo. Je mesto, kjer si opomore in dobi pogum, da se spopade z novimi življenjskimi izzivi. Kako bi vnuku ustvarili varen pristan?
Inkontinenca pri moških ni posledica staranja
Inkontinenca prizadene približno dvakrat manj moških kot žensk, a še zdaleč ni redka, čeprav o njej manj govorimo. Pogostejša je pri starejših moških, ne gre za logično posledico staranja, pač pa je največkrat povezana s povečanjem prostate in težav, ki jih to prinaša.
Stresna inkontinenca je najpogosteje posledica kirurških posegov v urogenitalnem predelu (na primer odstranitev prostate, operacija sečnega mehurja), pri katerih pride do poškodbe živcev ali mišic okoli sečnice, spodnji del mehurja pa nima več zadostne podpore. Zadrževanje urina je odvisno le še od zapiralke sečnice, ki je včasih prešibka, da bi zadržala urin v stresni situaciji, ko se pritisk v trebušni votlini poveča – pri dvigovanju težjih bremen, smejanju, teku … Stresna inkontinenca se pojavi pri vsakem tretjem operiranem moškem v prvih šestih mesecih po operaciji prostate, po enem letu pa je inkontinenten še približno vsak šesti moški.



