Pri virusnih obolenjih, kot so gripa, prehlad in nova koronavirusna bolezen, nam pri zaščiti pred boleznijo ter uspešnem in čim krajšem prebolevanju najbolj pomaga imunski sistem. Pri vzdrževanju močnega imunskega sistema pa so zelo pomembni vitamin D, minerala selen in cink ter koencim Q10. Prav teh pa pogosto dobimo premalo, še posebno v starejših letih.

Vitamin D je topen v maščobi in ima pomembno vlogo pri razvoju in ohranjanju zdravih, močnih kosti in zob pa tudi pri delovanju močnega imunskega sistema. Vitamin D se sintetizira v človeški koži, če je v zadostni meri izpostavljena sončni svetlobi, kar je mogoče predvsem v pomladnih in poletnih mesecih, nekaj ga pridobimo tudi s hrano. Dobri viri vitamina D so predvsem živila živalskega izvora, kot so ribe in ribje olje, jajca in mlečni izdelki. Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija, kar privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome in nastanek osteoporoze, opazen je tudi vpliv na upad sposobnosti imunskega sistema. Najbolj ogroženo skupino predstavljajo starejši, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, saj tam večino časa niso izpostavljeni sončnim žarkom, kar onemogoča biosintezo vitamina D. V takšnih primerih je priporočljivo dopolnjevanje prehrane z vitaminom D v obliki prehranskih dopolnil.

Z VNUKI

Rojstvo dojenčka, ki vnuku »prevzame« mesto v družini, je dogodek, ki ga vznemiri, saj vidi, koliko časa in ljubezni dojenčku naklonijo zanj najpomembnejši odrasli. Počuti se odveč. Tisti, ki mu lahko pomagajo prebroditi težavno obdobje, so tudi stari starši.

Pomoč starih staršev mladi družini je ob rojstvu dojenčka neprecenljiva v vseh pogledih. Še posebno dragocena pa je čustvena podpora vnuku, ki se doživlja veliko spremembo v družini.

Kaj vnuk občuti ob prihodu sorojenca v družino, si ne zna razložiti, še manj ubesediti. Mešanico njegovih čustev sestavlja veselje, toda tudi negotovost, ker je življenje nenadoma drugačno. Mama je za nekaj dni izginila v porodnišnico, odkar se je vrnila, pa imata z očetom kar naprej v naročju dojenčka, ne več le njega. Domači red je obrnjen na glavo. Dojenček ponoči joka in odrasli ponoči bedijo. Otrok dojenčkovega joka ne razume kot normalnega, četudi mu razložite, da dojenček drugače ne zna izraziti svojih potreb. Zanj je jok znak, da je nekaj narobe. Mešanica čustev ga straši, zato sili v starše, pogosto stopi korak nazaj v razvoju ali pa glasno želi, da bi dojenček odšel. Ali pa postane tih, pasiven, v sebi pa ves zakrčen zaradi negotovosti.

PR ob oglasu

V Evropi ugotavljajo, da imajo zaradi padcev starejših ljudi okrog 21 milijard evrov stroškov zdravljenja na leto, kar je kar dvakrat toliko, kot znašajo stroški zaradi posledic prometnih nesreč. V Sloveniji vsako leto pade in se poškoduje več kot 25.000 ljudi, med njimi je tudi veliko starostnikov. Večina jih konča v bolnišnici.

Med najbolj ogroženimi so starejši ljudje, ki živijo sami in si po padcu ne morejo pomagati sami, vstati in poklicati pomoči. Žal so takšni padci velikokrat usodni. V nekaterih razvitih evropskih državah ta problem že nekaj časa sistemsko rešujejo s t. i. monitoringom na domu, ki ga okrog 10 odstotkom državljanov, starejših od 65 let, financirajo iz javnih sredstev, tako da ga zdravniki predpišejo na recept. Starejši, vključeni v sistem monitoringa na domu, v primeru padca ali slabosti čakajo na pomoč bistveno manj časa in imajo boljše možnosti za zdravljenje in preživetje.

Pravilno delovanje imunskega sistema imenujemo z eno besedo – odpornost. Na odpornost slabo vplivajo stres, premalo počitka in spanja, premalo gibanja, neustrezna prehrana, prekomerni telesni napori in vremenske spremembe.

Znakov prehlada med okužbo ne povzročajo virusi, temveč imunski odgovor organizma. Sami lahko povečujemo odpornost tako, da v največji meri izločimo škodljive vplive. Pomagamo si tudi z naravnimi zdravili, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema in izboljšajo odpornost organizma. Naravna zdravila so lahko iz zdravilnih rastlin, kot je ameriški slamnik ali škrlatna ehinaceja (Echinacea purpurea). Z njimi je naš organizem manj dovzeten za prehladna in sorodna virusna obolenja, ki se kažejo v obliki nahoda, kašlja, bolečega grla, mišičnih bolečin, solznih oči in podobno.

Z VNUKI

Za zadovoljno, zdravo, polno in tudi dolgo življenje je zelo pomembno, da znamo biti srečni. V starejših letih imamo mnogo življenjskih izkušenj. Uporabimo jih, da pomagamo vnuku odkriti, kako postati srečnejši človek.

Strokovnjaki pravijo, da skrivnost sreče ni le v življenjskih okoliščinah, saj so nekateri ljudje nesrečni, čeprav imajo »vse«. Enako pripovedujejo pravljice, ki prenašajo stare modrosti, na primer pravljica o beračevi srajci. Ker občutje sreče izhaja iz splošne pozitivne življenjske naravnanosti, iz pozitivnih čustev in dobrega počutja, je to tisto, kar želite prenesti vnuku. Eden od načinov, kako mu prenesti pozitivno življenjsko naravnanost, je, da mu pomagate najti prostočasno dejavnost, ki ga bo pomirjala, ga potegnila v svoj svet, mu pomagala, da najde notranjo harmonijo in ga tako osrečevala. Vsakdo med nami, tudi otroci, potrebuje srečne trenutke, da jih niza na ogrlico zadovoljnega življenja.

Marsikdo pove, da so bili zanj poleg staršev najpomembnejši ljudje njegovega otroštva stari starši. Vnuku so vzorniki in učitelji življenjske modrosti v vsakdanjih okoliščinah in tudi varen pristan, kjer je sprejet in ljubljen ne glede na vse.

Stari starši imajo kot vnukov »zunanji družinski obroč« zelo pomembno vlogo. Imajo privilegij, da vzgojne odločitve prepustijo otrokovim staršem, sami pa se lahko osredotočijo na sprejemanje otroka takega, kot je, kar otroku ustvari občutek, da ima v njih varen pristan, kjer je brezpogojno sprejet in ljubljen. Kar še zdaleč ni isto kot »dajati potuho«! Varen pristan vnuk potrebuje, da ohranja ali znova vzpostavi občutek notranjega miru, sprejetosti, čeprav ga je polomil ali čeprav se mu je zgodilo kaj, kar se mu zdi nerešljivo. Je mesto, kjer si opomore in dobi pogum, da se spopade z novimi življenjskimi izzivi. Kako bi vnuku ustvarili varen pristan?

Inkontinenca prizadene približno dvakrat manj moških kot žensk, a še zdaleč ni redka, čeprav o njej manj govorimo. Pogostejša je pri starejših moških, ne gre za logično posledico staranja, pač pa  je največkrat povezana s povečanjem prostate in težav, ki jih to prinaša.

Stresna inkontinenca je najpogosteje posledica kirurških posegov v urogenitalnem predelu (na primer odstranitev prostate, operacija sečnega mehurja), pri katerih pride do poškodbe živcev ali mišic okoli sečnice, spodnji del mehurja pa nima več zadostne podpore. Zadrževanje urina je odvisno le še od zapiralke sečnice, ki je včasih prešibka, da bi zadržala urin v stresni situaciji, ko se pritisk v trebušni votlini poveča – pri dvigovanju težjih bremen, smejanju, teku … Stresna inkontinenca se pojavi pri vsakem tretjem operiranem moškem v prvih šestih mesecih po operaciji prostate, po enem letu pa je inkontinenten še približno vsak šesti moški.

Z VNUKI

Karantena zaradi koronavirusa, ki je pretrgala srečevanje med družinskimi člani, je še posebno prizadela starejše. Osamitev za nikogar ni lahka, vendar obstaja kar nekaj možnosti, kako ostati povezan z vnuki tudi takrat, ko se ne moremo obiskati.

Sodobna tehnologija, mobilni telefoni in računalniki omogočajo skupni čas tudi takrat, ko smo narazen. Starejše generacije možnosti brezplačne komunikacije s sodobno tehnologijo sicer ne uporabljajo v tolikšni meri kot mlajše, a morda je prav čas v karanteni priložnost, da se jo naučimo uporabljati. Če pa to ni mogoče, poskusimo vzdrževati stik po telefonu in s pismi.