Prhljaja, te neprijetne nadloge, se lahko poskusite znebiti tudi z domačimi pripravki iz naravnih sestavin.

Običajno je vzrok za prhljaj preveliko razraščanje glivic Pityrosporum ovale, ki sicer v manjšem številu naravno sobivajo na lasišču. Ne povzročajo nam težav, dokler se zaradi določenega razloga ne poruši ravnovesje v telesu, kar se kaže na koži. Ko se glivice prekomerno razrasejo, povzročijo vnetje in nato luščenje kože na lasišču.

Jabolčni kis v pršilki

Proti preveč razraslim glivicam se borimo tako, da s pomočjo kisline v jabolčnem kisu spremenimo pH-vrednost kože na lasišču. V pršilko natočimo mešanico ¾ jabolčnega kisa in ¼ prekuhane, ohlajene vode. Lase popršimo čim bliže lasišču, jih pokrijemo s kopalno kapo in ovijemo z brisačo. Pustimo učinkovati približno pol ure (dvakrat tedensko). Nato si lase umijemo z nežnim šamponom.

Vitamin E ima vlogo antioksidanta in ščiti celice pred oksidativnim stresom, ki predstavlja tveganje za razvoj različnih obolenj, predvsem srčno-žilnih bolezni. Kronično pomanjkanje tega vitamina povezujejo tudi s hitrejšim napredovanjem sive mrene, arterioskleroze, parkinsonove in alzheimerjeve bolezni.

V primerjavi z drugimi vitamini, ki imajo v telesu številne naloge in sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo. Pri dobri preskrbi z vitaminom E se rane celijo hitreje, koža je bolj napeta, lasje rastejo hitreje in so močnejši. Vitamin E ščiti stene arterij, ker zavira nastajanje oksidiranega holesterola LDL, kar zmanjšuje tveganje za nastanek arterioskleroze. Zavira vnetja in krepi imunski sistem, po nekaterih raziskavah tudi njegov učinek kot preventiva proti raku ni zanemarljiv.

 V Sloveniji opravimo veliko prostovoljnega dela. Prostovoljci so gasilci, gorski reševalci in gorniki, ki označujejo poti, pa tudi posamezniki, ki starejšim in osamljenim ponujajo pomoč, družbo, prevoz do zdravnika ali trgovine, pomagajo otrokom pri učni snovi, dajejo duševno oporo onkološkim bolnikom, zbirajo in delijo pomoč socialno ogroženim, pomagajo, kadar se zgodijo naravne katastrofe.

Največ prostovoljnega dela opravijo prostovoljci na področju socialne dejavnosti, nato vzgoje in izobraževanja ter kulture in umetnosti. Uradne statistike kažejo, da je v letu 2018 kar 244.300 prebivalcev Slovenije sodelovalo pri eni od organiziranih oblik prostovoljstva. Opravili so delo, za katero niso plačani, a je vredno 98,3 milijona evrov. Največ prostovoljnega dela opravijo v pomurski regiji (63,4 ure na prostovoljca v obdobju enega leta), na Gorenjskem (61,3 ure) in v osrednjeslovenski regiji (60,9 ure). Najmanj ur opravijo v primorsko-notranjski regiji (6,2 ure), vendar se ob tem poraja vprašanje, ali so uradne statistike zajele vse, ki so delovali prostovoljno, saj o opravljenem delu še zdaleč ne poročajo vsi. In vendar je pomembno, da o prostovoljstvu poročamo, pišemo in govorimo, saj mreža ljudi, ki so pripravljeni delovati kot prostovoljci, raste tudi s širjenjem informacij o delovanju prostovoljcev.

Od kod izvira odpor do staranja, se na začetku knjige, ki razbija številne mite o staranju, sprašuje Carl Honoré. Zakaj starost marsikdo enači z boleznijo, usihanjem moči, depresijo, demenco in osamljenostjo? Kot da bi bila to edina pot staranja, kot da ne bi med nami živeli ljudje, pri katerih ne pomislimo najprej na njihova leta, ampak jih preprosto občudujemo, ker so modri in življenjsko preizkušeni. Ni treba, da bi se pri miselni podobi staranja oprijeli najslabše možnosti.

Avtor se podaja na pot razkrivanja, od kod izvira odpor do staranja, zakaj podjetja nerada zaposlujejo ljudi po 40. letu, zakaj starejših obrazov ne vidimo na televiziji, kako je mogoče, da Mark Zuckerberg, mladi ustanovitelj družabnega omrežja Facebook, prostodušno izjavi, da so mlajši ljudje preprosto pametnejši. Staromrzništvo ni nič novega. Njegove korenine so globoke, segajo v začetke civilizacije, kar pa ne pomeni, da je upravičeno.

Najbolj znana vloga vitamina D je njegov vpliv na delovanje imunskega sistema ter zdravje okostja in zob. To pa so pomembni dejavniki zdravja in dobrega počutja.

Zelo verjetno pa je vpliv vitamina D še širši, saj raziskave nakazujejo, da nizka raven vitamina D vpliva na razvoj različnih zdravstvenih, telesnih in duševnih težav še zlasti pri starejših, kot so upad kognitivnih sposobnosti, povečanje kroničnih bolezni, depresija, osteoporoza, srčno-žilne bolezni, težave s krvnim tlakom, diabetes tipa 2 in pojav nekaterih vrst raka. Pomanjkanje vitamina D pospešuje neprijetne spremljevalne pojave staranja. Tega se je še posebno pomembno zavedati, ker se verjetnost pomanjkanja vitamina D poveča, ko se staramo. Na pomanjkanje vpliva več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa so, da telo z leti sintetizira manj vitamina D iz prehrane, v starejših letih se v povprečju manj gibljemo in preživljamo več časa v zaprtih prostorih.

Občutek, da nas zebe v noge, zmanjšuje splošno ugodje pa tudi zaspimo težje, če imamo hladne noge. Proti tej težavi si lahko pomagamo z naravnimi domačimi pripravki.

Normalno je, da imamo mrzle noge, kadar je hladno, pa tudi, da noge in roke postanejo mrzle, kadar smo pod stresom ali imamo velike skrbi. Če pa vas kar naprej zebe v noge, to omenite zdravniku, ker je mogoče, da so vzrok zdravstvene težave, največkrat oslabljen krvni obtok, slabokrvnost ali sladkorna bolezen.

Nožna kopel z grenko soljo
Namakanje nog v slani mlačni vodi ogreje noge, sprosti napetosti v telesu, učinkuje proti krčem in rahlo uspava. Grenka sol (imenuje se tudi magnezijev sulfat, epsomova sol in ledena sol) je na prodaj v lekarnah in drogerijah. Po okusu je slano-grenka, po videzu igličasta. Za nožno kopel dodamo v posodo za umivanje nog eno kavno skodelico soli. Noge namakamo 20 minut, najbolje pred spanjem. Nožna kopel naj na začetku ne bo prevroča. Toplo vodo raje dolivamo postopoma, vendar nikoli tako, da imamo med nalivanjem noge v vodi, da se ne bi opekli. Če nimamo grenke soli, uporabimo morsko sol. V kopel lahko dodamo tudi nekaj kapljic evkaliptovega ali sivkinega eteričnega olja. 

Gube so naravni pojav v procesu staranja, pa si kljub temu vsi želimo, da bi bile čim manj opazne. Ne gre le za nečimrnost, saj sproščen obraz brez globljih gub sporoča, da je oseba zdrava, sproščena in pozitivno naravnana, zato se nam zdi privlačna.

Mojstri lepotnih posegov gube zgladijo do presenetljivega rezultata, vendar so ti postopki dragi, poleg tega pa so deljena mnenja o koristnosti teh postopkov za zdravje. Z naravno nego ne moremo doseči osupljivega učinka lepotnih popravkov, zato pa jo odlikuje nekaj, kar je pomembnejše: ko poskrbimo za svoj videz, hkrati podpiramo svoje zdravje. Jeseni se nam za nego obraza, ki zmanjšuje gube, ponujata dve sestavini: grozdje in kamilice. Grozdje, grozdni sok in olje iz grozdnih pečk v kozmetični industriji uporabljajo za pomladitvene izdelke, njegov učinek pa so poznale ženske že v starem Rimu. Še prej pa so ljudje poznali učinek kamilic, ki so nekoč rasle na vsakem gartelcu – zaradi njihovih zdravilnih učinkov in tudi kot lepotilo.