Najbolj znana vloga vitamina D je njegov vpliv na delovanje imunskega sistema ter zdravje okostja in zob. To pa so pomembni dejavniki zdravja in dobrega počutja.

Zelo verjetno pa je vpliv vitamina D še širši, saj raziskave nakazujejo, da nizka raven vitamina D vpliva na razvoj različnih zdravstvenih, telesnih in duševnih težav še zlasti pri starejših, kot so upad kognitivnih sposobnosti, povečanje kroničnih bolezni, depresija, osteoporoza, srčno-žilne bolezni, težave s krvnim tlakom, diabetes tipa 2 in pojav nekaterih vrst raka. Pomanjkanje vitamina D pospešuje neprijetne spremljevalne pojave staranja. Tega se je še posebno pomembno zavedati, ker se verjetnost pomanjkanja vitamina D poveča, ko se staramo. Na pomanjkanje vpliva več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa so, da telo z leti sintetizira manj vitamina D iz prehrane, v starejših letih se v povprečju manj gibljemo in preživljamo več časa v zaprtih prostorih.

Občutek, da nas zebe v noge, zmanjšuje splošno ugodje pa tudi zaspimo težje, če imamo hladne noge. Proti tej težavi si lahko pomagamo z naravnimi domačimi pripravki.

Normalno je, da imamo mrzle noge, kadar je hladno, pa tudi, da noge in roke postanejo mrzle, kadar smo pod stresom ali imamo velike skrbi. Če pa vas kar naprej zebe v noge, to omenite zdravniku, ker je mogoče, da so vzrok zdravstvene težave, največkrat oslabljen krvni obtok, slabokrvnost ali sladkorna bolezen.

Nožna kopel z grenko soljo
Namakanje nog v slani mlačni vodi ogreje noge, sprosti napetosti v telesu, učinkuje proti krčem in rahlo uspava. Grenka sol (imenuje se tudi magnezijev sulfat, epsomova sol in ledena sol) je na prodaj v lekarnah in drogerijah. Po okusu je slano-grenka, po videzu igličasta. Za nožno kopel dodamo v posodo za umivanje nog eno kavno skodelico soli. Noge namakamo 20 minut, najbolje pred spanjem. Nožna kopel naj na začetku ne bo prevroča. Toplo vodo raje dolivamo postopoma, vendar nikoli tako, da imamo med nalivanjem noge v vodi, da se ne bi opekli. Če nimamo grenke soli, uporabimo morsko sol. V kopel lahko dodamo tudi nekaj kapljic evkaliptovega ali sivkinega eteričnega olja. 

Gube so naravni pojav v procesu staranja, pa si kljub temu vsi želimo, da bi bile čim manj opazne. Ne gre le za nečimrnost, saj sproščen obraz brez globljih gub sporoča, da je oseba zdrava, sproščena in pozitivno naravnana, zato se nam zdi privlačna.

Mojstri lepotnih posegov gube zgladijo do presenetljivega rezultata, vendar so ti postopki dragi, poleg tega pa so deljena mnenja o koristnosti teh postopkov za zdravje. Z naravno nego ne moremo doseči osupljivega učinka lepotnih popravkov, zato pa jo odlikuje nekaj, kar je pomembnejše: ko poskrbimo za svoj videz, hkrati podpiramo svoje zdravje. Jeseni se nam za nego obraza, ki zmanjšuje gube, ponujata dve sestavini: grozdje in kamilice. Grozdje, grozdni sok in olje iz grozdnih pečk v kozmetični industriji uporabljajo za pomladitvene izdelke, njegov učinek pa so poznale ženske že v starem Rimu. Še prej pa so ljudje poznali učinek kamilic, ki so nekoč rasle na vsakem gartelcu – zaradi njihovih zdravilnih učinkov in tudi kot lepotilo.

Na vitamin C pomislimo, ko se začne sezona prehladov in bolezni, saj je splošno znano, da vpliva na krepak imunski sistem. Nekateri ljudje ga zato preventivno uživajo v obliki prehranskega dodatka, toda pri tem je treba biti premišljen.

Vitamin C sodeluje pri številnih bioloških procesih, na primer pri tvorbi kolagena, ki je potreben za zdravje dlesni, kože, zob, kosti, hrustanca in ožilja. Podpira zdravje srca, varuje pred možgansko kapjo in razvojem nekaterih vrst raka ter prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema. Zmanjšuje utrujenost, pomemben pa je tudi pri absorpciji in presnovi hranil, kot je železo, ki ga telo pridobi iz hrane. Učinkuje kot antioksidant, ki upočasnjuje procese staranja in nas ščiti pred številnimi boleznimi.

Kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOPB) je kronično obolenje dihal, ki najpogosteje nastane zaradi vdihanih delcev tobačnega dima. Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Kajenje je daleč najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB, saj zanjo zboli do 20 odstotkov kadilcev. Redkeje nastane zaradi vdihavanja dima, ki nastane pri kurjenju, onesnaženega zraka, prahu ali kemikalij, lahko pa vse to pripelje do nenadnega poslabšanja bolezni.

Dihalne poti se vnamejo, kar se kaže s stalnim kašljem in izmečkom (kronični bronhitis). Sčasoma pride tudi do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem). Spremembe na pljučih so trajne, napredujoča zapora dihal žal ni odpravljiva. Iz vnetih bronhijev se izločajo določene snovi, ki prek krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic.

 Jeseni, ko se spet več zadržujemo v zaprtih prostorih, koža postane ohlapnejša in manj sijoča. Učinek porjavelosti mine, nepravilnosti pa so na obledeli koži vidnejše. Opaznejši postanejo izpuščaji, posledice poletnih prask in pikov žuželk, pajkaste rdeče žilice, kožne lise, posledice sončnih opeklin ...

Čas je za lepotno nego, ki jo podpremo z ustrezno prehrano za lepšo kožo, bolj zdrave lase in nohte, saj je osnova učinkovite nege ustrezna hrana in pijača. Za jesensko nego bomo tokrat izbrali bučo, ker je slastna na krožniku in odlična za nego kože in las, saj je bogata z vitamini A, B1, B2, C in K ter minerali kalijem, kalcijem, železom, fosforjem, natrijem, magnezijem in manganom. Poleg tega ima veliko balastnih snovi, ki pomagajo izboljšati prebavo in vzdrževati zdravo telesno težo. Za nego so primerne vse jedilne vrste buč, najboljše so čim bolj oranžne (hokaido, maslenke ipd.).

Ko vnuka povabimo k sebi na kavč, da mu bomo prebrali pravljico, mu podarjamo veliko več kot le zgodbo, ki jo bo slišal. Bogatimo njegov miselni svet, krepimo njegove govorne sposobnosti in mu budimo domišljijo, zasejemo seme dobrega bralca, predvsem pa mu podarjamo lepe spomine na skupni čas.

Branje vnuku se lahko začne že tedaj, ko je dojenček. Dojenčka prijetno umirjata vaš glas in ritem branja, čeprav ne razume besed. Med branjem ga pogledujte v oči in se mu pogosto nasmehnite. To ga osrečuje. Berete mu lahko kar koli, pesmi ali ta članek, pomembno je le, da vsrkava prijetno vzdušje ob branju.

Le po kakšnem čudežu se je v vihrah druge svetovne vojne in povojnih let ohranila najbogatejša madžarska aristokratska knjižnica v kraju Keszthely ob Blatnem jezeru, ki zdaj nosi ime Helikon. Tako se verjetno vpraša prav vsak obiskovalec … Vstop v zasebno knjižnico grofov Festeticsev namreč vzame sapo.

Sijajne neoklasične omare, ki hranijo tisoče knjig, se dvigajo skozi dve nadstropji od tal do stropa. Do najvišjih se vzpenjajo spiralne stopnice, ki vodijo na galerijski hodnik z rezbarjeno ograjo. Mojstrovino iz slavonskega hrasta je leta 1801 ustvaril lokalni mizarski in rezbarski mojster János Kerbl.