Bolečina v križu se lahko pojavi občasno ali pa je kronična. Včasih pride nenadoma, ko zjutraj vstajamo iz postelje ali ko prestavimo težak predmet. Drugič se priplazi počasi, nato pa narašča in nam ponoči krati počitek.

Bolečine v križu nas lahko prizadenejo v katerem koli življenjskem obdobju, vendar pa verjetnost, da se bodo razvile, narašča predvsem s starostjo, saj jih pogojujejo življenjski slog, delo, poškodbe, preobremenitve, slaba drža in degenerativne spremembe na hrbtenici. Pojav bolečin povečujejo stres in zaskrbljenost in tudi nihanje razpoloženja.

»Imam povišan holesterol,« pogosto slišimo od sorodnikov in znancev. Kaj to pravzaprav pomeni in kako nevarne so previsoke vrednosti maščob v krvi?

Holesterol telo sicer nujno potrebuje za gradnjo novih celic, toda previsoke vrednosti povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Ločimo LDL- ali »slabi« holesterol, ki se odlaga na stene žil, ter HDL- ali »dobri« holesterol, ki na poti po žilah pobira odvečne maščobe in jih odnaša spet v jetra. Telesna nedejavnost, stres, debelost, kajenje in nezdrava prehrana povišujejo koncentracije LDL-holesterola v krvi in znižujejo koncentracije HDL-holesterola. Na te dejavnike lahko vplivamo z bolj zdravim načinom življenja, žal pa ne moremo vplivati na genetsko zasnovo, ki je med pomembnimi dejavniki za nastanek previsokih vrednosti maščob v krvi.

Ni prijetno, ko opazimo, da um ni več tako gibek in iskriv, kot je bil, ko smo bili mlajši. Toda če možgane redno negujemo z zmerno vadbo, lahko proces upočasnimo. Idealna vadba je reševanje zank in ugank, trenje miselnih orehov in različne družabne igre, pri katerih logično razmišljamo. Z njimi zmanjšujemo tudi verjetnost za razvoj demence in ustavljamo Alzheimerjevo bolezen v začetni fazi.

Uganke in logične igre so kognitivna (spoznavna) stimulacija, ki izboljšuje logično razmišljanje pa tudi spomin. Spomina namreč ne moremo primerjati s kamnito ploščo, v katero vklešemo podatke, nato pa jih veter časa počasi briše. Bolj je podoben mehki snovi, ki je gnetljiva kot glina. Če spominsko snov neprestano gnetemo z vajami za um, ostane bolj prožna, plastična in elastična. Umovadba je koristna v vseh obdobjih življenja, saj pomaga ostriti različne kognitivne funkcije možganov – od zmožnosti reševanja matematičnih nalog do kratkoročnega in dolgoročnega spomina. Spodbuja rast novih nevronov in njihovo ohranjanje v predelih možganov, ki so pomembni za ohranjanje spomina.

Z VNUKI

Ko nam vnuk očita, njega imaš raje, nas zaboli, saj vemo, da imamo ljubezni dovolj za vse. Toda tega otrok ne bi rekel, če ne bi boleče občutil ljubosumja. Kako naj se odzovemo?

Ljubosumje je čustvo, s katerim se v času odraščanja sreča vsak otrok. Vnuk je lahko ljubosumen na sorojenca, na bratrance in sestrične, na vašega novega prijatelja ali novega hišnega ljubljenčka. Otrokovo ljubosumje ima lahko več obrazov. Nekateri otroci postanejo »poredni«. Vnuk nalašč počne kaj takega, za kar ve, da vas bo izzvalo. Strah ga je, da za vas ni več pomemben, da misli usmerjate na nekoga drugega, ki ga imate raje. Njegova želja, da bi se vaša pozornost obrnila k njemu, je močnejša kot neprijetno počutje, čeprav se zaveda, da ga boste oštevali. Lahko pa postane tudi preveč usmerjen na predmet svojega ljubosumja. Kar naprej hoče biti ob vašem hišnem ljubljenčku ali novem članu družine, še posebno takrat, kadar ste poleg. Ta pretirana skrbnost je le oblika ljubosumja. Lahko pa se tudi zgodi, da se vnuk povleče vase, da postane nezainteresiran in jokav.

Z VNUKI

Ko pridejo poleti vnuki na počitnice ali pa v dnevno varstvo, se pojavijo drugačne situacije kot na krajših obiskih med letom. Odgovornosti in naloge starih staršev so večje, saj začasno prevzamejo več starševskih nalog. Večje pa je tudi veselje. Izkoristite priložnost, da se še bolj zbližate!

Toda čeprav začasno prevzamete več starševskih nalog, pazite, da ne posegate na področja, ki pripadajo le staršem. Na primer, da bi vnuka ostrigli, ker mu lasje silijo v oči. Pa tudi popravljanja njegove vzgoje se ne lotevajte. To so odgovornosti njegovih staršev. Raje se osredotočite na prijetne plati druženja z vnukom. Leta, ko počitnice preživlja z vami, ne bodo trajala večno. In kako hitro čas beži, se ne zaveda nihče bolj kot stari starši.

Poleti, ko gredo »vsi« na počitnice, se marsikdo, ki je starejši, težje gibljiv, brez partnerja, brez presežnega denarja in brez prijateljev, počuti odrinjenega na rob, saj ostane doma. Kaj bi lahko naredili, da vam bo bolje?

Pravijo, da je stara navada železna srajca. Toda zakaj bi morali vedno početi vse enako – sedeti na istem mestu, piti iz iste skodelice, se pogovarjati o istih temah? Rutina marsikaj olajša, a naredi življenje tudi enoličnejše, poleg tega pa pospešuje pešanje spomina. Premislite, kaj bi to poletje spremenili, da vnesete v svoje življenje več dinamike. Če nič drugega, pospravite predale in podarite, česar ne potrebujete, kateremu izmed centrov ponovne uporabe, ki so zrasli po vsej Sloveniji. Spremembe pogosto prinesejo nepričakovano darilo življenja.

Z VNUKI

Nekoč ste z vnukom cele popoldneve zlagali kocke in mu brali pravljice, zdaj pa se zaman sprašujete, kdaj se bo oglasil. Kaj se dogaja?

Začne se, ko vnuk vstopi v šolo. Ob ponedeljkih ima nogomet (balet), ob sredah angleščino (računalništvo), za konec tedna pripravlja plakat za šolo. Pri vas je le še v času šolskih počitnic, ker jih je več, kot imajo starši prostih dni. Ko vstopi v obdobje (pred)najstništva, je še slabše. Ko je z vami, se zdi, da se dolgočasi. Neprestano brska po svojem telefonu. Če kaj rečete, vas ne sliši, ker ima slušalke. Odveč mu je odgovarjati na vaša vprašanja, kako je, kaj počne in kaj ga zanima ... Kaj lahko storite?