Letos povabite vnuka k sebi, še preden se začnejo prazniki, na »predpraznovanje«. To bo primeren uvod v praznični čas, velika prednost pa bo, da boste na tem praznovanju imeli vnuka samo zase. Zadovoljni bodo tudi njegovi starši, saj jim boste podarili prost večer.

Če bo praznovanje pred prazniki uspelo, boste morda vzpostavili prijetno družinsko navado, ki se je bo vnuk veselil tudi prihodnja leta. Namen »predpraznovanja« ni predpremiera enakega rituala, kot ga imate v družini za božič ali novo leto, ampak ustvarjanje prazničnega vzdušja, na katerem se v celoti posvetite vnuku. Ko vam pomaga, se počuti sprejetega in velikega. Ob delu z vami se spotoma uči novih veščin, vi pa dobite priložnost, da pokukate v njegov svet, lahko pa mu predate tudi svoje vrednote.

Z VNUKI

Vsak otrok se prej ali slej sreča s smrtjo, občutki izgube in žalosti. To je neizogibno. Toda kako naj z vnukom govorimo o umiranju in smrti, da mu ne vzbudimo strahu in napačnih predstav?

Otrok se s smrtjo sreča prej, kot si mislimo. Vidi povoženo žival, poginulo ptico, mrtvo čebelo in občuti mešanico radovednosti ter odpora. Ko pa posluša pravljice, ki pripovedujejo o smrti in sirotici, ki ostane sama na svetu, občuti močan strah pred tem, da bi ostal zapuščen še sam. Smrt v družini ga torej ne pretrese zato, ker bi prvič slišal za smrt, ampak zaradi močnih čustev, ki ga preplavijo in jim ni kos. Dodatno se prestraši, ko vidi odrasle, ki so mu bili vedno trdna opora, močno prizadete, ker jokajo in so žalostni. Zamajejo se mu tla pod nogami. To pa ne pomeni, da bi morali svojo žalost pred otrokom skrivati. Saj žalosti pred njim tako ali tako ne moremo skriti, ker izjemno dobro občuti že najmanjše spremembe razpoloženja najdražjih. Nujno je le, da se z njim pogovorimo. Če ne bomo spregovorili, ga bo še bolj strah. Pogovor mu pomaga ohraniti občutek varnosti. Kaj mu povemo, pa je odvisno od otrokove starosti.

Težave zaradi povečane prostate se začnejo počasi, približno po 40. letu, vendar se vzroka mnogo moških ne zave, dokler mokrenje ne postane oteženo, kar se zgodi pri polovici moških po 50. letu, nato pa pogostost še narašča.

Prvi znaki težav so nuja po uriniranju, ki moškega prebudi že ponoči ali navsezgodaj zjutraj, toda ko prihiti do stranišča, ne more začeti. Nato urin steče v prekinjajočem tankem in šibkem curku. Uriniranje traja veliko dlje kot prej. Potrebno je napenjanje, po zaključku uriniranja pa še kaplja iz sečnice in tudi pravega občutka olajšanja ni. Nespametno bi bilo odmahniti z roko, češ da je težava pač neprijeten spremljevalec zrelih let. Čas je za posvet pri zdravniku, ki bo ocenil obseg težav in preveril, da ne gre za kaj bolj nevarnega. Če bo treba, bo moškega napotil k urologu, specialistu za sečila in moške spolne organe.

Začetek znanstvenega raziskovanja pozitivnih učinkov resveratrola na človeško zdravje sega približno četrt stoletja nazaj. Takrat so znanstveniki začeli ugotavljati, zakaj nekateri sredozemski narodi in še posebej Francozi manj obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, čeprav s prehrano zaužijejo precej nasičenih maščob. Odkrili so, da je med razlogi tudi tradicionalno uživanje rdečega vina ob jedi, ki pa je eden izmed znanih virov resveratrola.

Resveratrol je močan antioksidant iz skupine naravnih polifenolov, največ pa ga je v naravi najti v kožicah rdečega grozdja, borovnicah, robidnicah, jagodah goji in japonskem dresniku, ki je poleg rdečega grozdja najboljši naravni vir. Rastline ga tvorijo zato, ker je močno protibakterijsko in protiglivno sredstvo, ki ščiti grozdje in druge rastline pred napadi mikroorganizmov ter plesni.

Krčne žile se pogosteje pojavijo pri ženskah, a so tudi težava marsikaterega moškega. Običajno so tegoba zrelih let, lahko pa se pojavijo že zgodaj, saj je nastanek povezan z dednostjo in načinom življenja – preveliko težo, veliko stanja ali sedenja, pretesnimi oblačili in obutvijo, visokimi petami, premalo gibanja, kajenjem, alkoholom ...

Kako nastanejo krčne žile? Ko se kri po venah vrača v srce, mora premagovati težnost. Navzgor jo pomagajo potiskati venske žilne zaklopke, ki se odpirajo in zapirajo. Če pa žilne zaklopke in žilne stene začnejo popuščati, se v venah poveča pritisk, zato se raztegnejo. Nastane izboklina, v kateri zastaja kri – krčna žila. Tudi rdeče pajkaste žilice so krčne žile, a ker ležijo v koži, so le estetsko moteče. Veliko neprijetnejše so globlje ležeče krčne žile, ki so modre, nabrekle in vozlaste.

PRILOGA

Pripomočki za nego

 Kje vse si lahko izposodite zdravstvene pripomočke za nego na domu (hodulje, invalidske vozičke, trapeze in več vrst negovalnih postelj, ograje za posteljo …)?

SOČA OPREMA d.o.o.

Linhartova 49a, 1000 Ljubljana;

T: (01) 437 42-52, GSM: (051) 220-726, e-pošta: socaoprema@siol.net

SIMPSS d.o.o.

Sanitetni center Simps'S Trzin, Motnica 3,

1236 Trzin, T: (01) 562 13 52

Sanitetni center Simps'S Ljubljana, Metelkova 11, 1000 Ljubljana, T: (01) 439 61 00,

Bolečina v križu se lahko pojavi občasno ali pa je kronična. Včasih pride nenadoma, ko zjutraj vstajamo iz postelje ali ko prestavimo težak predmet. Drugič se priplazi počasi, nato pa narašča in nam ponoči krati počitek.

Bolečine v križu nas lahko prizadenejo v katerem koli življenjskem obdobju, vendar pa verjetnost, da se bodo razvile, narašča predvsem s starostjo, saj jih pogojujejo življenjski slog, delo, poškodbe, preobremenitve, slaba drža in degenerativne spremembe na hrbtenici. Pojav bolečin povečujejo stres in zaskrbljenost in tudi nihanje razpoloženja.

»Imam povišan holesterol,« pogosto slišimo od sorodnikov in znancev. Kaj to pravzaprav pomeni in kako nevarne so previsoke vrednosti maščob v krvi?

Holesterol telo sicer nujno potrebuje za gradnjo novih celic, toda previsoke vrednosti povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Ločimo LDL- ali »slabi« holesterol, ki se odlaga na stene žil, ter HDL- ali »dobri« holesterol, ki na poti po žilah pobira odvečne maščobe in jih odnaša spet v jetra. Telesna nedejavnost, stres, debelost, kajenje in nezdrava prehrana povišujejo koncentracije LDL-holesterola v krvi in znižujejo koncentracije HDL-holesterola. Na te dejavnike lahko vplivamo z bolj zdravim načinom življenja, žal pa ne moremo vplivati na genetsko zasnovo, ki je med pomembnimi dejavniki za nastanek previsokih vrednosti maščob v krvi.