NEGA

Vse več je žensk in moških, ki se želijo starati dostojanstveno in so prepričani, da so sivi lasje šarmantni. Sivolase igralke in igralci, tudi manekenke in manekeni, vzbujajo občudovanje.

Siveti začnemo, ko lase, ki nam po naravni poti odpadejo, nadomestijo novi lasje, v katerih je manj pigmenta. To se lahko zgodi že po 20. letu, pri večini pa po 35. letu. Sivimo, ker z leti celice, ki proizvajajo melanin, pigment, ki obarva lase, postanejo manj aktivne, nato pa povsem prenehajo delovati. Posivimo najprej ob sencih in vrh čela, nato se sivina razprede po lasišču. Pa je zato res prišel čas, da si lase začnemo barvati? Marsikdo meni, da je ameriški igralec George Clooney s sivečimi lasmi še bolj zanimiv kot prej ali da je igralka Helen Mirren pri 73 letih z belimi lasmi vsaj tako lepa, kot je vedno bila. Res sta sijoče očarljiva, toda pri tem ne gre spregledati, da so njuni lasje lepi tudi zato, ker so zdravi in negovani.

Obraba sklepnega hrustanca oziroma osteoartroza je najpogostejši vzrok za bolečino v sklepih v odrasli dobi. Na razvoj osteoartroze vplivajo genetski dejavniki, različni degenerativni procesi in preobremenjevanje sklepov. Obraba hrustanca običajno napreduje počasi, prvi simptomi pa se pojavijo že v zgodnji fazi. Gre predvsem za občasne bolečine, ki se razvijejo pri dolgotrajnem obremenjevanju prizadetega sklepa.

Pri osteoartrozi glavno začetno bolezensko dogajanje poteka na sklepnem hrustancu. S staranjem se sklepni hrustanec postopoma spreminja, prej gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Osteoartroza najpogosteje prizadene sklepe, ki so obremenjeni z lastno težo – kolki, kolena, hrbtenica. Glavni simptomi obrabe hrustanca so bolečina, težave pri gibanju in okorelost sklepov. Po pojavnosti je najpogostejša osteoartroza kolena.

                                  

Nič ni lepšega kot sončen dan. Sončna svetloba izboljša razpoloženje in koristi zdravju, saj nas oskrbi z vitaminom D. Ko pa je sonca preveč, je treba kožo pred njim zaščititi.

Zdravniki že desetletja opozarjajo, da sončenje koži ne koristi in da porjavela koža ni zdrava. Še posebno nujna je zaščita, če smo se v preteklih desetletjih veliko sončili, ker se z leti poškodbe kopičijo. Pojavijo se lahko predrakava obolenja in različne vrste kožnega raka. Pa tudi če ostane koža zdrava, je zaradi izpostavljanja soncu videti bolj postarana, kot bi lahko bila.

V starejših letih, ko postane koža na nogah bolj suha in hitreje razpoka, nohti pa bolj lomljivi in noge večkrat težke in utrujene, stopala potrebujejo več nege. Še posebno v sezoni, ko sezujemo škornje in težke zimske čevlje. Pripravimo si naravno domačo nego s tistim, kar najdemo v kuhinjskih omaricah.

V starejših letih so boleča stopala pogosta težava. Mehke blazinice na podplatih se stanjšajo, stopala pa nekoliko razširijo. Hoja postane utrujajoča. Pogosteje se pojavijo otiščanci, koža na petah se odebeli in razpoka. Razpokana stopala pa niso le estetski problem, saj so razpoke odlično vstopno mesto in gojišče za glivice. V starejših letih se tudi upočasni krvni obtok, zato se ranice na stopalih celijo počasneje. Sladkorna bolezen stanje še poslabša. Pomembna je redna preventivna nega stopal.

 V hladnem letnem času koža na rokah postane suha in groba. Neprijetno zateguje, srbi in skeli, včasih pa tudi razpoka, še posebno na členkih. Starejša koža zadržuje še manj vlage. Ko se vlaga v povrhnjici kože zaradi mraza in suhega zraka še zniža, so roke videti luskaste, suhe in zgubane, včasih pa tudi pordele. 

Na členkih koža lahko razpoka. Razpoke skelijo, občasno zakrvavijo in se dolgo ne pozdravijo. Težava se z leti stopnjuje, saj koža na rokah postaja vse tanjša, manj odporna in občutljivejša. Zato potrebuje več nege. Suha koža ni le težava žensk, ampak tudi moških, čeprav marsikdaj še vedno zamahnejo z roko, češ da kozmetike ne uporabljajo. Bi jim bili morda bolj na kožo pisani domači pripravki iz naravnih sestavin? 

Kopičenje krame v shrambi, kleti, spalnici ... do te mere, da se je po prostoru že težko premikati, sproža nešteto očitkov, prepirov in zamer med odraslimi otroki, ki so že v zrelih letih, in ostarelimi starši, lahko pa tudi med partnerjema.

Vsi imamo v domovih nekaj krame. Nato jo enkrat na leto pregledamo, kaj zavržemo, podarimo ali porabimo – in smo zadovoljni. Zdi se nam, da lažje dihamo. Človek, ki kopiči kramo, pa sam ničesar ne zavrže. Ko njegovo kramo pregledajo in zavržejo člani družine, se mu zgodi katastrofa.