Starejše generacije, ki še pomnijo čase pomanjkanja ter slabe preskrbe z mesom, sadjem in zelenjavo, iz lastne izkušnje vedo, kako slabo vpliva pomanjkanje vitaminov na zdravje, počutje in videz. Vitamini so za zdravje in dobro delovanje organizma nujni.

V starejših letih, ko se spremenijo potrebe zaradi normalnega delovanja starejšega organizma, ko pogosteje uživamo zdravila in imamo več dolgotrajnih zdravstvenih tegob, je modro biti pozoren, ali zaužijemo dovolj vitaminov. Slabše splošno počutje, telesno in duševno, utrujenost, nezbranost, pomanjkanje pozornosti, upad kognitivnih sposobnosti, slabši vid, krhki nohti in lomljivi lasje, raskava koža, vnete oči, razpokani kotički ust, pogoste okužbe, neodpornost proti boleznim... so lahko opozorila, da zaužijemo premalo določenih vitaminov.

V času vročine in potenja je dezodorant zelo dobrodošel, a kaj, ko marsikateri vsebuje snovi, ki bi se jim raje izognili. Naredite ga sami, in sicer iz domačih in telesu zagotovo neškodljivih sestavin. Navdušil vas bo!   

Potenje je naravni proces hlajenja telesa. Moteče je le dvoje: vlažne lise na oblačilih in neprijeten vonj potu, ki se razvije zaradi delovanja bakterij na koži. Zadnje preprečimo, če po prhanju kožo pod pazduhami obrišemo s kosmom vate, namočenim v mešanico vode in jabolčnega kisa v razmerju 4 : 1. Nato lahko uporabimo dezodorant, ki ga prav tako naredimo iz naravnih sestavin. Pripravimo ga lahko v dveh oblikah: kot tekočino, ki jo nalijemo v pršilko, ali kot mazilo, ki ga hranimo v lončku. V obeh primerih je najbolje, da izberemo stekleno embalažo, ker se tako vsebina najbolje ohrani in zaradi varstva okolja, saj je prav, da se uporabi plastike izogibamo. Potnim madežem na oblačilih pa se izognemo, če na kožo pod pazduhami in v kožne gube nanesemo otroški puder, ki vpije pot in pomirja razdraženo kožo. Pomaga tudi, če nosimo široka, lahka in zračna oblačila iz naravnih materialov.

Salzburg, po naše Solnograd, je tesno povezan z Wolfgangom Amadeusom Mozartom, ki je tu preživljal otroštvo in stopil na glasbeno pot. Vendar najslavnejši član družine Mozart ni edini, ki žanje občudovanje ljubiteljev glasbe. Letos se je Salzburg poklonil njegovemu očetu Johannu Georgu Leopoldu, možu, v katerem korenini sinov uspeh.

 Leopolda Mozarta se je predvsem po zaslugi filma Amadeus prijel nezaslužen sloves tiranskega in manipulativnega očeta čudežno nadarjenega sina. V čisto drugačni luči pa njegovo življenje, delo in osebnost osvetljuje razstava, ki so jo v Salzburgu odprli ob 300. obletnici njegovega rojstva. Razstava Leopold Mozart (1719–1787): Glasbenik – menedžer – človek razkriva violinista, plesnega mojstra, skladatelja, zelo uspešnega glasbenega pedagoga, odličnega dopisovalca z dobrimi zvezami po vsej Evropi, prostozidarja, razsvetljenca, zbiralca lepih predmetov, ljubitelja različnih zvrsti umetnosti, še zlasti gledališča, in tudi skrbnega očeta ter najboljšega menedžerja glasbeno nadarjenega sina.

Prihaja čas, ko lepo vreme in dolgi dnevi vabijo na izlet. Ali bi povabili na izlet svojega vnuka? Nikamor daleč ni treba, ker spominov na najlepše izlete ne tvorijo le posebni kraji, ampak predvsem najboljša družba in najboljša doživetja.

Kam bi šli? Nekam blizu, kjer bo vnuk videl, izvedel in doživel nekaj, česar še ni. Lahko bi se odpravili po domačem kraju ali nekam v bližino peš ali s kolesi, da bi vnuku pokazali in povedali tisto, česar še ni slišal niti opazil. Odkrivanje novega je slast.
S predšolskim otrokom ali mlajšim šolarjem bi se lahko odpravili raziskat, kje je nekoč stal mlin, kam so še ne tako davno hodile ženske prat perilo, kje je bila stara šola, do katere so otroci pešačili, v kateri hiši je bila gostilna, kje je tekla stara cesta ... Prav presenetljivo je, kako malo današnji otroci vedo o svoji najbližji okolici, kraju, v katerem živijo, njegovi zgodovini in najbližjih naravnih posebnostih. Nemalokrat vedo več o drugih krajih kot o tistem, ki jim je najbliže.

NEGA

Vse več je žensk in moških, ki se želijo starati dostojanstveno in so prepričani, da so sivi lasje šarmantni. Sivolase igralke in igralci, tudi manekenke in manekeni, vzbujajo občudovanje.

Siveti začnemo, ko lase, ki nam po naravni poti odpadejo, nadomestijo novi lasje, v katerih je manj pigmenta. To se lahko zgodi že po 20. letu, pri večini pa po 35. letu. Sivimo, ker z leti celice, ki proizvajajo melanin, pigment, ki obarva lase, postanejo manj aktivne, nato pa povsem prenehajo delovati. Posivimo najprej ob sencih in vrh čela, nato se sivina razprede po lasišču. Pa je zato res prišel čas, da si lase začnemo barvati? Marsikdo meni, da je ameriški igralec George Clooney s sivečimi lasmi še bolj zanimiv kot prej ali da je igralka Helen Mirren pri 73 letih z belimi lasmi vsaj tako lepa, kot je vedno bila. Res sta sijoče očarljiva, toda pri tem ne gre spregledati, da so njuni lasje lepi tudi zato, ker so zdravi in negovani.

Obraba sklepnega hrustanca oziroma osteoartroza je najpogostejši vzrok za bolečino v sklepih v odrasli dobi. Na razvoj osteoartroze vplivajo genetski dejavniki, različni degenerativni procesi in preobremenjevanje sklepov. Obraba hrustanca običajno napreduje počasi, prvi simptomi pa se pojavijo že v zgodnji fazi. Gre predvsem za občasne bolečine, ki se razvijejo pri dolgotrajnem obremenjevanju prizadetega sklepa.

Pri osteoartrozi glavno začetno bolezensko dogajanje poteka na sklepnem hrustancu. S staranjem se sklepni hrustanec postopoma spreminja, prej gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Osteoartroza najpogosteje prizadene sklepe, ki so obremenjeni z lastno težo – kolki, kolena, hrbtenica. Glavni simptomi obrabe hrustanca so bolečina, težave pri gibanju in okorelost sklepov. Po pojavnosti je najpogostejša osteoartroza kolena.

Nič ni lepšega kot sončen dan. Sončna svetloba izboljša razpoloženje in koristi zdravju, saj nas oskrbi z vitaminom D. Ko pa je sonca preveč, je treba kožo pred njim zaščititi.

Zdravniki že desetletja opozarjajo, da sončenje koži ne koristi in da porjavela koža ni zdrava. Še posebno nujna je zaščita, če smo se v preteklih desetletjih veliko sončili, ker se z leti poškodbe kopičijo. Pojavijo se lahko predrakava obolenja in različne vrste kožnega raka. Pa tudi če ostane koža zdrava, je zaradi izpostavljanja soncu videti bolj postarana, kot bi lahko bila.