Vandramo po Sloveniji

S kočevske ceste kmalu za Ribnico zavijemo na desno proti Kočevski Reki, tam pa spet desno proti Borovcu in naprej proti Osilnici čez prelaz Strma Reber (993 m). Po kratkem spustu prispemo s tega prelaza na večje parkirišče, kjer je smerokaz proti Firštovemu repu. Po nekaj minutah gozdne ceste se usmerimo na desno po markirani poti v strnjen gozd. To je pravzaprav kolovoz, ki se tu dviga in spušča. Ko na levi opazimo solnico za divjad, gremo naravnost navzdol in smo tako rekoč takoj pri vpisni skrinji na Firštovem repu (1002 m), osupljivo lepem razgledu na dolino zgornje Kolpe.

Buče so ene najstarejših gojenih vrtnin. Na domačih vrtovih v Sloveniji so zelo priljubljene, saj iz njih lahko pripravljamo različne jedi. Priporočamo, da posadite več različnih sort. Uporabne so tudi za okras, glasbila in sklede. Z vzgojo ne bo težav, če jih boste sadili ob pravem času in na primerni razdalji, pravilno gnojili, namakali in skrbeli za varstvo pred boleznimi.

Buče na prostem sejemo, ko se zemlja ogreje vsaj na 15 stopinj Celzija, to je običajno po 1. maju. Če jih sejemo v prehladno zemljo, kalijo počasi in izgubljajo veliko energije, hitreje jih napadejo tudi različne bolezni. Tako kot druge plodovke tudi sadike na prosto presajamo po 15. maju. Ta nezahtevna vrtnina je zelo cenjena v domači kuhinji. Užitne buče, kot so buče hokaido, maslenke, špagetarice in muškatne buče, so cenjene za bučne juhe, omake, pite, razne slaščice in druge jedi. Sorte diamant, lemona, suha in supremo pobiramo, ko so velike dobrih 15 cm. To je pomembno zato, da se lepo razvijajo novi plodovi, saj preveliki izčrpavajo rastlino in rastlina ne nastavlja dobro novih plodov.

DOBRE STARE VIŽE

Še kot študent je nekoč »pogrnil« pri izpitu. Po prihodu domov je jezno vrgel torbo v kot in pograbil harmoniko. V četrt ure je ustvaril vižo Razposajena polka, ki mu je še danes pri srcu. Včasih pa si je zjutraj med britjem brundal različne melodije, in če mu je bila katera med njimi všeč, je brž stekel v kuhinjo in jo zaigral na pianino. Nato je vzel papir in si vižo zapisal še na notno črtovje, se spominja Janez Goršič.

Rodil se je leta 1947 v Ljubljani, kjer še danes živi, je poročen in oče treh otrok. Končal je srednjo tehnično šolo in kasneje diplomiral na fakulteti za strojništvo. Prvo službo je dobil v ljubljanskem Saturnusu, kjer se je ukvarjal z izdelki za avtomobilsko industrijo, potem pa je bil 33 let kot tehnolog zaposlen v ljubljanskem Leku.

Vsakih nekaj let je čas, da stanovanje ali posamezne prostore prepleskamo. Včasih pa si želimo barve sten tudi spremeniti, saj bomo zamenjali pohištvo ali spremenili dodatke. Ali bo drugačna barva na eni ali vseh stenah v prostoru? Morda pa bi se raje odločili za tapete ali katero drugo stensko dekoracijo.

Tapete so spet postale zanimive in zaželene. Na voljo je veliko najrazličnejših vzorcev in obdelav površine, vzorci so lahko zelo veliki, tapete so kompaktnejše kot nekoč in lažje snemljive. Odstranjevanje ali zamenjava starih tapet je bilo namreč včasih zamudno opravilo, ki sta mu sledila še brušenje in glajenje sten pred novim posegom – barvanjem ali novimi tapetami. Zato je dobro, da se pred nakupom pri prodajalcu pozanimamo, kako jih lepimo in odstranjujemo. Po pravilu bi bilo dovolj, da jih najprej dobro namočimo in potem počasi odlepimo v enem kosu.

Sezona vrtnarjenja je na vrhuncu, večina cvetličnih korit je že zasajenih. Čeprav smo že neučakani in bi želeli cvetlične umetnije čim prej pokazati na balkonih, s tem ne smemo prehitevati.

Dokler so nočne temperature nizke, bodo tiste rastline, ki prihajajo k nam iz tropskih krajev, doživljale stres. To se pokaže najprej s poškodbami na listih in cvetovih, kasneje so takšne rastline bolj dovzetne za bolezni in škodljivce. Okrevanje je dolgotrajno in povezno s številnimi stroški, ki jih ne bi bilo, če jih ne bi prezgodaj postavili na prosto. Vrtnarji priporočamo, da korita postavite na prosto po ledenih možeh, torej v drugi polovici maja, saj stara ljudska modrost pravi, da takrat ni več nevarnosti pozebe. Vendar ima vsak košček naše dežele svoje značilnosti, tako bodo vremenske razmere na Notranjskem popolnoma drugačne kot ob morju ...

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Planinstvo je ena od najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa v naravi. Vzponi na sosednji hrib lahko predstavljajo podobno veliko veselja, kot so strasti polni vrhunski alpinistični vzponi v najvišjih delih sveta. Razvoj dejavnosti je močno povezan z razvojem opreme – to pa razstavljamo in hranimo v Slovenskem planinskem muzeju.

Slovenski alpinizem je plod nešteto gibov Slovenk in Slovencev, ki so v stenah domačih in tujih visokih gora z močnimi telesi čutili pomen slehernega premika. Njihovi vzponi so pogosto zapisani v vpisnih knjigah, med katerimi izstopa prva vpisna knjiga iz Aljaževega stolpa, ki jo je tja leta 1895 umestil sam Jakob Aljaž. Oprema, ki je spremljala alpiniste, je odločilno pripomogla k uspešnim vzponom in spustom, nanjo so vezani spomini in zgodbe, te pa razkrivamo v okviru razstav in spremljajočih aktivnosti v Slovenskem planinskem muzeju.

Letošnje leto je za vrtnarjenje nekaj posebnega. Kar naprej se dogaja nekaj, kar nam onemogoča vrtnariti tako, da bi uživali v bogatem pridelku. Topli zadnji zimski dnevi so pognali rast, nato pa je zmrzal naredila svoje. Delo na vrtu je zastalo in tisti, ki so neučakano sadili krompir, bodo verjetno potegnili kratko.

V prejšnji številki smo pisali, kako se obraniti pred pozebo ali kako vsaj zmanjšati njen vpliv na rastline. Tisti, ki so pravočasno ukrepali, se jim je skrb obrestovala. Škodo so zmanjšali. Problem pa nastane v nadaljnji rasti. Pozeble rastline namreč še kar nekaj časa potrebujejo našo pomoč. Vpliv nizkih temperatur se ne kaže samo v odpadajočih porjavelih cvetovih, temveč tudi v rasti, ki pojenja. Vprašanje je tudi, kaj se bo dogajalo v prihodnje.