Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Februar že iz kožuha gleda, so v pričakovanju pomladi optimistični v stari vremenski pratiki. Pri premagovanju februarske naveličanosti naj vam na pomoč priskoči tudi ročno ustvarjanje.

Akademik prof. dr. Janko Kos je literarni zgodovinar in teoretik, komparativist, kritik, avtor številnih knjig in učbenikov, iz katerih so se generacije učile svetovno in slovensko književnost, analizirale Prešerna, Cankarja in številne druge literate ter prebirale uvode iz znamenite zbirke Sto romanov. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb se z akademikom, ki bo v začetku marca praznoval 90. rojstni dan, nisva mogla srečati v živo, sva se pa o njegovem bogatem opusu in življenju pogovorila na daljavo.

Dobre stare viže

V svet glasbe je prišel še kot otrok z igranjem na orglice, pri trinajstih letih pa je s staro diatonično harmoniko zaigral na prvi svatbi. Tedaj je Jožeta Bohorča v Bukovje na Kozjanskem k sebi vzel oče, denar za prvo harmoniko si je prislužil sam. »Imel sem težko življenje, bil sem rejenček, a trgoval sem z zajci, ovcami, prodal sem smuči in leseno kolo, dodal prihranke od birme in si kupil harmoniko. Takrat še niso bile tako drage, kot so danes,« se nasmeji godec, ki živi v Šentjurju pri Celju.

Med zelo zgodnimi sortami krompirja je najbolj priljubljena sorta arrow, ki jo praviloma poberemo pred pojavom plesni. Sorta alouette je odporna proti plesni in tudi v mokrih letih zagotovi dober pridelek, vrtičkarji pa se vse bolj navdušujejo nad sorto la strada. Ne pozabimo tudi na sorte, ki so okusne in se dobro skladiščijo.

Prednost pri izbiri semenskega krompirja imajo sorte, ki so testirane v Sloveniji, in to na več lokacijah. Tako lahko primerjamo pridelek na različnih tipih tal in v različnih regijah. Pri izboru najboljših sort krompirja je dobro posegati po sortah nove generacije, ki so odporne proti najbolj nevarni bolezni krompirja. To je krompirjeva plesen, ki je največkrat vzrok za propad pridelka. Vsekakor so zelo priljubljene zgodne sorte krompirja, saj prve pobiramo že dva meseca po sajenju.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Tržiški čevljarji, ki jim starejši še danes rečejo šuštarji, pomembno zaznamujejo identiteto Tržiča. Bili so cehovsko organizirani, razcvet so doživeli v sredini 19. stoletja, v 20. stoletju pa je njihov sloves v svet ponesla tovarna Peko.

Tržič, ki je bil leta 1492 povzdignjen v trg, le nekaj mesecev potem, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, je bil znan po številnih rokodelcih – zlasti kovačih, usnjarjih, tkalcih, modrotiskarjih in nogavičarjih. Najbolj pa so znani tržiški čevljarji, ki so obutev že sredi 19. stoletja v svojih berštatih, kot so rekli čevljarskim delavnicam, izdelovali serijsko – prodajali so jo na Kranjskem, Štajerskem in drugje.

V Društvu upokojencev Pivka že tretje leto organizirano deluje skupina za ročna dela. Upokojenke so spretne s kvačko in pletilkami, izdelujejo makrame, vezejo gobeline in druge vezenine, izdelujejo cvetje iz krep papirja, moški pa znajo plesti košare in obdelovati različne vrste lesa.

Pred leti smo z vprašalnikom pridobili tudi osnovno bazo podatkov o rokodelcih. Vsi so namreč delali doma, saj društvo ni imelo prostorov, ki bi bili primerni za druženje in skupinsko ustvarjanje. Ob odprtju večgeneracijskega centra v Krpanovem domu so k sodelovanju povabili tudi društvo upokojencev. Vodja rokodelske sekcije Jožica Knafelc in vodja centra Romana Morano sta v zimskih počitnicah izvedli delavnice ročnih del za otroke. Nato pa smo se v sekciji odločile, da bomo še naprej sodelovale z VGC. Prevzele smo projekt Hobotnica za izdelovanje terapevtskih hobotnic za nedonošenčke v inkubatorjih. V začetku nas je bilo najprej pet, prinesle smo svoj material. Vsaka izmed nas je nagovorila še prijateljico ali znanko in skupina se je začela večati, naše pesnice pa so nas poimenovale Kvačkane nitke.

Z avtomobilom lahko do njega pridemo iz treh smeri: Unca, Postojne in Podskrajnika. Z železniške postaje na Rakeku pa je do Rakovega Škocjana ura zmerne hoje po ravnem, a po divje zakraselem svetu, ki je krajinski park. Naravoslovna učna pot po tem parku ima 16 vsebinskih točk. Začne se pri Malem naravnem mostu, sklene pa pri razvalinah cerkvice sv. Kancijana pri Velikem naravnem mostu. Pot je dolga 4,5 km in traja okoli poldruge ure.

Nihče tu sprva ne bi pričakoval toliko divjih vrtač, udorov, škrapelj in brezen. Le gozd zakriva podobo brezvodnega sveta; potem pa pridemo na rob velikanske udorine, pod katero se enemu prikaže pekel, drugemu raj na zemlji: na dnu pa se skozi zmrzli zimski svet in skalne udorine vije samo na videz lena reka Rak. Ta ni pomrzla, ima svojo podzemno temperaturo sedem stopinj. Vse je na oko mehko in ostro, blago in divje, kot se za zimski kras v svoji najlepši podobi spodobi.

Italijanska dežela Furlanija - Julijska krajina leži tako rekoč na pragu Slovenije. Ponaša se z vrsto privlačnih krajev, a žal mnogo Slovencev pozna predvsem veliko nakupovalno središče v Palmanovi, čeprav je v mestu še marsikaj zanimivega.

Nakupovalno središče je zgrajeno v obliki barvite vasice s hišami, katerih pročelja spominjajo na sredozemske, benečanske, arabske in še katere vplive. Eno izmed zgradb krasi velika sončna ura, ki predstavlja simbolično povezavo z bližnjim krajem Aiello del Friuli. Naselje z okoli dva tisoč prebivalci je namreč znano tudi kot dežela sončnih ur, okoli šestdeset jih je narejenih v tem tisočletju.