Atilova pot skozi Radgonsko-Kapelske gorice je prijetna in nezahtevna pohodniška pot, ob kateri boste izvedeli, kako je zloglasnega hunskega vojščaka Atilo pot zanesla v te kraje. To je pokrajina odlične kulinarike, prijaznih domačinov in številnih zanimivosti.

Krožno pot začnemo v razloženem naselju Kapelski Vrh, ki je nedaleč stran od zdraviliškega kraja Radenci. Že na daleč je vidna cerkev sv. Magdalene, saj stoji na enem izmed razglednih gričev, imenovanem Kapela (312 m). Prvotna kapelica naj bi bila na tem mestu, a še sredi gozda, že konec 13. stoletja posvečena sv. Mariji Magdaleni. Po kapelici naj bi kraj dobil tudi ime (leta 1300 se je naselje imenovalo Capell). V cerkev je prerasla leta 1617, a veliko podatkov o njej ni, saj je župnišče leta 1805 pogorelo. Današnjo cerkev je dal leta 1824 zgraditi rojak, župnik Martin Kaučič. Zanimivo je dejstvo, da so opeko za cerkev žgali farani sami, darovali so les, kamen za temelje so vozili iz Atilovega gradu, pesek pa iz bližnje reke Mure. Glavni oltar je posvečen sv. Mariji Magdaleni, v zahodni steni južne kapele pa so vzidani trije nagrobniki z napisi v bohoričici in latinici. Ob cerkvi je eno najlepših razgledišč Slovenskih goric, od tod naj bi se videlo menda kar 45 sosednjih cerkev. 

Vsem, ki obožujete ameriške borovnice, priporočam, da jih brez zadržkov posadite na svoj vrt. Izbirajte sorte, ki bodo rodile postopoma od polovice junija do septembra. Med ameriškimi borovnicami najdemo sorte, ki letno celo dvakrat rodijo, in sorte, ki imajo namesto klasičnih modrih plodov rožnate plodove. Rade imajo kislo zemljo na sončnem rastišču.

Sort ameriških borovnic je veliko. Ko se odločimo za nasad na vrtu, izbiramo sorte, ki so bile v Sloveniji uvedene v sadni izbor in je glede gojenja veliko izkušenj. Priporočene debeloplodne sorte so bluecrop, duke, ivanhoe, eliot, sierra, blueray, herbert, patriot. Naštel sem samo nekaj zares izvrstnih iz širokega izbora sort. Razlikujejo se po času zorenja, obliki plodov, bujnosti in velikosti grma ter količini pridelka. Ameriška borovnica daje v polni rodnosti štiri do deset kilogramov plodov, kar je odvisno od sorte in širine zasaditve. Zelo pomembna je vsakoletna pravilna rez, ki jo izvajamo spomladi že prvo leto po sajenju. Več sort sadite skupaj, boljša bosta oprašitev in pridelek. Priporočamo, da skupaj posadite štiri do pet različnih sort in si zagotovite pridelek domačih borovnic od sredine junija do septembra.

Pomlad se kaže na vsakem koraku. Tudi v mlakah, obraščenih z vodnim rastlinjem in drugo vegetacijo, ki ju je rjavo pobarvala zima, se počasi prebuja življenje. Najprej tu in tam kakšen skok žabice z obale v hladno vodo, čez nekaj dni pa se že pojavi mrest, žabja jajca, ki ga vidimo kot plavajoči in na vodno rastlino pripet kupček pene, v vsakem mehurčku pa drobno pikico, iz katere se bo izlegla mlada žabica. Ta bo v začetku majhen temen pupek z repkom, podoben ribici, ki se bo počasi prelevil v pravo žabico. Najprej svoja jajčeca odložijo rjave žabe, kmalu za njimi pa zelene žabe.

Če pri oknih vleče, je v prostoru pozimi prehladno, poleti prevroče, in če se vsakokrat, ko odpiramo in zapiramo okno ali dvigujemo roleto, jezimo, je verjetno čas za menjavo oken. A za tak poseg se ne odločimo zlahka. Vzrokov je več: skrbi nas visoka cena, bojimo pa se sitnosti ob menjavi, poškodb na zidovih in umazanije. Težko se je odločiti med mnogimi ponudniki, da bi dobili kakovostna okna in zadovoljivo izvedbo.

Na tržišču je mnogo različic oken glede materialov, razlikujejo pa se tudi v energetski učinkovitosti. Prevladujejo plastična okna, potem kovinska, kombinacije plastike ali lesa s kovino, še najmanj je zdaj lesenih. V novogradnje se vgrajujejo običajno le še troslojna okna, kar pomeni, da jih sestavljajo trije sloji stekel, med katerimi je lahko plin, ki predstavlja dodatno izolacijo. Profili okenskih okvirjev imajo mnogo komor in dejansko ne predstavljajo šibke točke okna, kjer bi uhajala toplota.

Zaslužna profesorica Univerze v Mariboru, ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor in dobitnica Glazerjeve nagrade dr. Manica Špendal je prejemnica letošnje Mantuanijeve nagrade, najvišjega strokovnega priznanja muzikologov, ki jo Slovensko muzikološko društvo podeljuje za življenjsko delo na področju muzikologije. »Nagrada je priznanje mestu in njegovi glasbeni kulturi,« pojasni skromno. Vendar pa je njena življenjska pot izjemno pestra, zato jo predstavljamo.

S svojim več kot štiridesetletnim raziskovalnim, znanstvenim, publicističnim in pedagoškim delom je bistveno prispevala k uveljavljanju slovenske muzikologije, glasbe in kulturne zgodovine doma in na tujem. Njena odlika je, da ni ostala zaprta v svojem znanstvenem kabinetu, ampak se je pogumno izpostavila s pisanjem ocen opernih predstav, urejanjem operno-gledališkega lista, dokazovanjem, da Maribor ni bil nikdar glasbena provinca. Prizadevala si je, da na mariborski operni oder umestijo dela slovenskih skladateljev. Raziskovala je življenje in delo skladatelja Huga Wolfa v Mariboru, se zavzemala, da bi mu postavili spominsko ploščo, kar ji je tudi uspelo. Ob ogromnih uspehih pa je doživela tudi kakšno grenko razočaranje.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Zgodovina metliškega obrtništva in trgovine sega prav gotovo v čas nastanka takratnega Novega trga in pozneje mesta, ki je kmalu po pridobitvi mestnih privilegijev (1365) prevzelo pokrajinsko ime Metlika. Obrtniki so svoje izdelke sprva prodajali na domu in tudi kot krošnjarji od vrat do vrat v bližnjih in oddaljenih krajih. Z uveljavitvijo trških in mestnih privilegijev so ob plačani mitnini prodajali na sejmih.

Mestni obrtniki so bili že zgodaj združeni v cerkveno Bratovščino sv. Rešnjega telesa (1444). V boju za večji zaslužek so nastopali proti kmečkemu obrtništvu in tovorništvu, ki ga je zaradi lastnih koristi – pobiranja mitnin – podpiralo plemstvo. Metličani so že leta 1492 pod pretvezo turške nevarnosti dosegli, da se je povsem legalen sejem iz hribovske Bojanje vasi preselil v Metliko. Mestu so poskušali priboriti izključno pravico do prostora, kjer potekata trgovina in obrtniška dejavnost.

Vse to se nanaša na lepe in zanimive rožice, o katerih tokrat po vrtnarsko kramljamo. Razen ene so po svoji botanični pripadnosti vse košarnice, kar izdaja že videz njihovih socvetij. Vse pa so tudi bodičaste, kar moramo pač vzeti v zakup in se s tem ob vseh drugih dobrih lastnostih že vnaprej sprijazniti.

Vsi gospodinjci bi morali začeti s solato in regratom, nadaljevati s koristnostjo sončnic in njim sorodnega topinamburja. Ljubitelji cvetja se bodo spomnili na astre (družina se po njih imenuje Asteraceae), dalije in ivanjščice. Poljedelci bi pomislili na trdoživost plevelnega osata, enega izmed 62 rodov omenjene družine v slovenski flori. Gospodarsko koristnost, ki se končuje na krožniku, in dekorativno vrednost za vrtno in cvetličarsko rabo pa združuje artičoka, ki je tudi del te druščine.

Po navadi rečemo: Neca Falk, to je tista, ki prepeva o mačku Muriju in muci Maci, ima dolge, valovite rdeče lase, saj jo poznamo. Pa jo res? Njen pevski opus je veliko bolj barvit. Začel se je s popevkami v sedemdesetih letih, nadaljeval z rokovskimi pesmimi v osemdesetih in sega vse do kantavtorske ustvarjalnosti v devetdesetih letih in dlje. Tudi če bi hotela, ne more pobegniti prepoznavnosti, a pravzaprav niti noče, ker je ponosna na tisto, kar je naredila v svoji dolgoletni karieri.