Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Me vnuk ne pozna več?

    Prosti časfebruar '21Ljudje Starejši

    Omejevanje obiskov zaradi epidemije je še posebej prizadelo stare starše, ki imajo najmanjše vnuke. Najmlajši že po nekaj tednih skoraj ne prepoznajo starih staršev. Ko se spet srečamo, jih stari starši veselo pozdravimo – vnuk pa se prestrašeno stisne k mamici.

    Majhni otroci imajo slab spomin, zato ni čudno, če na vztrajno vabljenje, da bi jih stisnili v naročje, planejo v jok, kot da ste jim tujci. Pa sploh ni nujno, da vas vnuk ne prepozna več. Čisto mogoče je, da je vzrok za odziv separacijski strah, zaradi katerega se malček počuti varnega le v naročju staršev. Separacijski strah se razvije med šestim mesecem in prvim letom, običajno pa vztraja prve dve leti življenja. Lahko se pojavi tudi kadar koli kasneje, ko je malček v stresu zaradi kakšne večje spremembe. Sočasno se v zgodnjem obdobju življenja pojavi tudi strah pred tujci, ki je tudi razvojno pogojen strah. Toda strah pred tujci ne razloži, zakaj se zgodi, da vnuk noče v naročje enega izmed starih staršev, čeprav je oba videl enako redko.

  • Luč na gavge tržiških šuštarjev

    Prosti časfebruar '21

    ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

    Tržiški čevljarji, ki jim starejši še danes rečejo šuštarji, pomembno zaznamujejo identiteto Tržiča. Bili so cehovsko organizirani, razcvet so doživeli v sredini 19. stoletja, v 20. stoletju pa je njihov sloves v svet ponesla tovarna Peko.

    Tržič, ki je bil leta 1492 povzdignjen v trg, le nekaj mesecev potem, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, je bil znan po številnih rokodelcih – zlasti kovačih, usnjarjih, tkalcih, modrotiskarjih in nogavičarjih. Najbolj pa so znani tržiški čevljarji, ki so obutev že sredi 19. stoletja v svojih berštatih, kot so rekli čevljarskim delavnicam, izdelovali serijsko – prodajali so jo na Kranjskem, Štajerskem in drugje.

  • Hobotnice in igrače iz Pivke

    Prosti časfebruar '21

    V Društvu upokojencev Pivka že tretje leto organizirano deluje skupina za ročna dela. Upokojenke so spretne s kvačko in pletilkami, izdelujejo makrame, vezejo gobeline in druge vezenine, izdelujejo cvetje iz krep papirja, moški pa znajo plesti košare in obdelovati različne vrste lesa.

    Pred leti smo z vprašalnikom pridobili tudi osnovno bazo podatkov o rokodelcih. Vsi so namreč delali doma, saj društvo ni imelo prostorov, ki bi bili primerni za druženje in skupinsko ustvarjanje. Ob odprtju večgeneracijskega centra v Krpanovem domu so k sodelovanju povabili tudi društvo upokojencev. Vodja rokodelske sekcije Jožica Knafelc in vodja centra Romana Morano sta v zimskih počitnicah izvedli delavnice ročnih del za otroke. Nato pa smo se v sekciji odločile, da bomo še naprej sodelovale z VGC. Prevzele smo projekt Hobotnica za izdelovanje terapevtskih hobotnic za nedonošenčke v inkubatorjih. V začetku nas je bilo najprej pet, prinesle smo svoj material. Vsaka izmed nas je nagovorila še prijateljico ali znanko in skupina se je začela večati, naše pesnice pa so nas poimenovale Kvačkane nitke.

  • Zgodbe narave in prednikov

    Prosti časfebruar '21

    Z avtomobilom lahko do njega pridemo iz treh smeri: Unca, Postojne in Podskrajnika. Z železniške postaje na Rakeku pa je do Rakovega Škocjana ura zmerne hoje po ravnem, a po divje zakraselem svetu, ki je krajinski park. Naravoslovna učna pot po tem parku ima 16 vsebinskih točk. Začne se pri Malem naravnem mostu, sklene pa pri razvalinah cerkvice sv. Kancijana pri Velikem naravnem mostu. Pot je dolga 4,5 km in traja okoli poldruge ure.

    Nihče tu sprva ne bi pričakoval toliko divjih vrtač, udorov, škrapelj in brezen. Le gozd zakriva podobo brezvodnega sveta; potem pa pridemo na rob velikanske udorine, pod katero se enemu prikaže pekel, drugemu raj na zemlji: na dnu pa se skozi zmrzli zimski svet in skalne udorine vije samo na videz lena reka Rak. Ta ni pomrzla, ima svojo podzemno temperaturo sedem stopinj. Vse je na oko mehko in ostro, blago in divje, kot se za zimski kras v svoji najlepši podobi spodobi.

  • Biseri Furlanije - Julijske krajine

    Prosti časfebruar '21

    Italijanska dežela Furlanija - Julijska krajina leži tako rekoč na pragu Slovenije. Ponaša se z vrsto privlačnih krajev, a žal mnogo Slovencev pozna predvsem veliko nakupovalno središče v Palmanovi, čeprav je v mestu še marsikaj zanimivega.

    Nakupovalno središče je zgrajeno v obliki barvite vasice s hišami, katerih pročelja spominjajo na sredozemske, benečanske, arabske in še katere vplive. Eno izmed zgradb krasi velika sončna ura, ki predstavlja simbolično povezavo z bližnjim krajem Aiello del Friuli. Naselje z okoli dva tisoč prebivalci je namreč znano tudi kot dežela sončnih ur, okoli šestdeset jih je narejenih v tem tisočletju.

  • Bogastvo vsakdana

    Prosti časfebruar '21

     Mojca ni mogla pozabiti oči vesele starke, in ko je vozila druge bolnike po onkološkem, je stalno iskala, ali bo spet srečala tisti par.

    Recept za srečo je hotela od nje! Ko je vendar prišla pomagat drugim, ne pa da bi pričakovala pomoč zase! »Priporočam hvaležnost,« je bil odgovor, ko je Mojca vprašala, ali ima tudi zanjo recept za srečo. »Morda za začetek obrni pogled in ne glej tistega, česar nimaš, ampak glej vse, kar imaš. Vzemi zvezek in začni pisati seznam vsega, kar imaš. Piši … Neverjetne reči se bodo zgodile v tvojem srcu,« je Mojci v spominu zvenelo, kar je rekla starka ob vozičku, na katerem je prevažala moža, ki je imel na bolnem, shujšanem obrazu prav tako vesele oči kot njegova žena.

  • LITERARNE STRANI

    Prosti časfebruar '21

    Reka življenja

    Teče mi, teče reka življenja,

    teče, teče, nič ne reče, nič ne vpraša,

    samo telo za letom odnaša.

    Teče mi, teče reka življenja.

    Da mogel tok njen bi spremeniti,

    ga ustaviti, umiriti,

    a ona tega ne pusti,

    samo drvi in vedno bolj se ji mudi.

    Teče mi, teče …

    Njen tok močan je neizprosen,

    ne dovoli, da bi na to, kar sem ustvaril,

    bil ponosen,

    mi vzela je najlepša leta,

    kot da želi, da pesem njena bi bila

    čim prej izpeta.

    Teče mi, teče …

    Zajedla s svojo strugo se mi je globoko

    v življenje, po njej odnesla mi

  • Pomislite na »dolivanje«

    Prosti časfebruar '21

    Lastnik z rednim vzdrževanjem avtomobila pravzaprav nima nobenih skrbi. Paziti mora le na dovolj polno denarnico in na prevožene kilometre, da ne zamudi proizvajalčeve predpisane meje za servisni pregled. Običajno je interval menjave olja in oljnega filtra 30.000 kilometrov … ali enkrat letno. Vsaj enkrat na tri tedne pa je dobro pogledati stanje vseh tekočin v avtomobilu.

    To uporabniško ugodje ima svojo ceno. Prvič, strošek za servis je pomembno višji, ker so moderna olja in druge tekočine precej drage, delo tudi ni poceni. Kot drugo pa voznik vseskozi tvega, da začne zaradi neke tihe okvare ali pomanjkljivosti po malem iztekati olje ali hladilna tekočina, in ko se okvara pokaže, je finančno-tehnična nesreča že precejšnja.

  • Razstava Sledi časa na kostelskem gradu

    Prosti časfebruar '21

    Občina Kostel, ki leži na skrajnem jugovzhodu države, ob mejni reki Kolpi, je s 5.667 hektarji površine in okoli 700 prebivalci ena najmanjših slovenskih občin, imenujejo jo tudi dežela vode. Zelo obiskana turistična točka je grajski kompleks. 

    Po velikosti je takoj za celjskim gradom, ki je največji v Sloveniji, njegova posebnost je tudi ta, da združuje grad in še živo naselje pod njim. Grad, ki ga prvič omenjajo leta 1336, je zelo skrbno obnovljen, z njega se odpira prelep razgled na kanjon reke Kolpe.

  • Iz koška 

    Prosti časfebruar '21

    Navdih iz narave

    Velik namizni prt, pravokoten ali kvadraten nadprt, manjši prtiček, zavese ... poživimo z ljubkimi okrasnimi obrobami.

    Obrobe so vezene s križnim in stičnim vbodom. Zato mora biti prt oziroma prtiček iz blaga, na katerem lahko štejemo niti. Najprej preštejemo število križcev na vzorčni risbi, nato število niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik bo vzorec in kam ga lahko namestimo. Poiščemo sredino na vzorčni risbi in sredino na prtu. Vesti začnemo od sredine navzven. Vzorčno enoto (VE) ponavljamo po potrebi oziroma jo prilagodimo meram prta oziroma prtička.

  • 1
  • …
  • 93
  • 94
  • 95
  • 96
  • 97
  • …
  • 248
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov