Dobro je vedeti | sep. '20

PRESTAVLJANJE TERMINA ZA ZDRAVSTVENI PREGLED

Bralka je bila naročena na specialistični pregled (ni šlo za nujno storitev), za katerega je bila že tako precej dolga čakalna doba. Pred kratkim pa so jo obvestili, da zaradi objektivnih razlogov pregled v začetku avgusta ni mogoč, in termin prestavili na oktober. Razume, da je zdravstvo v teh časih še posebej obremenjeno, ampak jo vseeno zanima, ali lahko v nedogled prestavljajo termine.

Najdaljše čakalne dobe so pri nas predpisane v Pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, pri čemer se upoštevajo kriteriji stopnje nujnosti (nujno, zelo hitro, hitro in redno). Upoštevajoč te kriterije, najdaljše dopustne čakalne dobe trajajo od 24 ur od predložitve napotne listine za stopnjo nujnosti nujno pa do 6 mesecev od predložitve napotne listine za stopnjo nujnosti redno.

Dobro je vedeti | jul. '20

PRITOŽBA NAD RAVNANJEM ZDRAVNICE

Bralka je zelo razočarana zaradi obnašanja njene osebne zdravnice. Ko je bilo najhujše obdobje epidemije že za nami, jo je večkrat poklicala, da ji svetuje glede zdravil, a ni imela nikoli časa zanjo. Sprašuje, kam se lahko pritoži nad njenim ravnanjem.

Številni zdravniki so v zadnjih treh mesecih delali pod hudo obremenitvijo, a to še ne opravičuje obnašanja, ki ste ga opisali. Gre namreč za kršitev osnovnega bontona, temeljnih poklicnih standardov in tudi zakona.

Dobro je vedeti | jun. '20

SAMOIZOLACIJA

Bralkinemu možu je zdravnica zaradi suma, da je zbolel za boleznijo covid-19, odredila izolacijo. Zanima jo, kaj to pravzaprav pomeni. Ali mora biti mož popolnoma sam v stanovanju? Koliko časa taka izolacija traja? Ali se mora javljati svoji zdravnici? Katere ukrepe mora pri tem upoštevati?

Izolacija je ukrep, ki ga osebni zdravnik odredi bodisi osebi, ki je zbolela za covidom-19, bodisi osebi, ki ima akutno okužbo dihal, a še nima potrjene okužbe s to boleznijo.

Izolacija se odredi za najmanj 14 dni, lahko pa tudi za več, če je potek bolezni težji ali daljši. Če bolnik bolezen preživlja v blagi obliki (ko ne potrebuje hospitalizacije), se zaključi v 14 dneh od začetka simptomov oziroma pri bolniku z vročino v 14 dneh, odkar nima več vročine.

Dobro je vedeti | maj '20

OPERATIVNI POSEGI IN ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE

Bralka je stara nekaj čez 70 let in ni več najboljšega zdravja. Konec aprila so ji določili termin za operacijo kolka, vendar je slišala, da bodo zaradi epidemije COVID-19 prenehali izvajati vse operacije, ki niso nujne. Ali to drži? Prav tako jo zanima, ali zobozdravniki še delajo.

Hvala za aktualno vprašanje. Pred kratkim je začel veljati Odlok Vlade RS o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, ki omejuje opravljanje nekaterih zdravstvenih storitev.

Dobro je vedeti | apr. '20

PRAVICA DO POGREBNINE IN POSMRTNINE

Bralki je pred kratkim umrl mož in poskrbela je za njegov pogreb. Znanka ji je omenila, da ima v določenih primerih pravico do pridobitve pogrebnine. Zanima jo, ali to drži, kateri pogoji morajo biti za to izpolnjeni, koliko znaša in ali ji morda pripada tudi pravica do posmrtnine.

To pod določenimi pogoji drži. Če vam umre družinski član, lahko zaprosite za pogrebnino (prav tako pa tudi za posmrtnino). Zato morajo biti izpolnjeni določeni (splošni in posebni) pogoji, in sicer morate biti državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali pa tujka, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in stalno prebivališče v Sloveniji.

Dobro je vedeti | mar. '20

DOPLAČILO BREZ KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Bralec, ki je že krepko prekoračil 80 let, je opisal svojo izkušnjo z osebno zdravnico. K njej se je odpravil zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, vendar je pozabil kartico zdravstvenega zavarovanja. Zdravnica mu je zaračunala pregled, čeprav je polno zdravstveno zavarovan. Zanima ga, ali je to dopustno in kako ravnati, če bi zdravstveno kartico izgubil.

Kartica zdravstvenega zavarovanja je javna listina, s katero zavarovana oseba uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in s katero zdravstveno osebje dostopa do podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje teh pravic. Izvajalci zdravstvenih storitev in pooblaščeni delavci ZZZS lahko zaradi preverjanja istovetnosti imetnika zdravstvene kartice zahtevajo od zavarovane osebe tudi osebno izkaznico ali drug osebni dokument.

Dobro je vedeti | feb. '20

PLAČILO STORITEV DOMSKE OSKRBE

Bralko zanima, ali so njeni sorodniki dolžni pomagati pri plačevanju storitev domske oskrbe. Zdaj sicer živi še doma, stara je 81 let in zdravje ji še dobro služi, vendar se to lahko hitro spremeni. Njena pokojnina verjetno ne bi zadoščala za plačilo domske oskrbe. Ima dva otroka – sina in hčerko, z obema se dobro razume. 

Pravni temelj obveznosti plačevanja storitev domske oskrbe oziroma institucionalnega varstva je Družinski zakonik, ki določa, da morajo polnoletni otroci preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar pa najdlje toliko časa, kolikor so starši dejansko preživljali njih.

Dobro je vedeti | jan. '20

POMOČ NA DOMU

Bralka je stara 82 let in ji zaradi bolezni precej pešajo moči, zato se boji, da kmalu ne bo mogla več skrbeti zase. Od sorodnikov ne pričakuje pomoči, ne želi pa oditi v dom starejših občanov. Prihranjenega ima nekaj denarja za plačilo pomoči na domu, zanima pa jo, na koga se obrniti, kolikšen obseg pomoči lahko pričakuje in kako je s plačilom.

Pomoč na domu je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav, povezanih s starostjo, ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami, tega pa v zadostnem obsegu ne zmorejo niti njihovi svojci ali sosedje. S pomočjo se posamezniku omogoči, da lahko čim dlje ostane v domačem okolju. Dobi lahko več vrst pomoči, na primer pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov), gospodinjsko pomoč (prinašanje hrane, priprava hrane, nabava živil, čiščenje, odnašanje smeti ipd.), pa tudi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. 

Dobro je vedeti | dec. '19

VAROVANJE PACIENTOVIH PODATKOV

Bralka se bliža upokojitvi. Pred kratkim je zdravnica ob rutinskem pregledu odkrila neko obolenje, ki bi lahko resno vplivalo na njeno zdravje. Zdaj se boji, da bo za to izvedel delodajalec, saj bi verjetno izgubila službo. Zanima jo, kako je z varovanjem njenih zdravstvenih podatkov.

Čeprav so se že dogajali primeri nezakonitega uhajanja informacij o zdravstvenem stanju pacientov, pa menim, da so njene skrbi odveč, saj zakonodaja v tem delu paciente dobro varuje, v primeru kršitev pa lahko osebe, ki so bile odgovorne za uhajanje informacij, odgovarjajo tako za prekršek kot tudi odškodninsko.

Dobro je vedeti | nov. '19

PRAVICA DO SAMOSTOJNEGA ODLOČANJA PRI ZDRAVLJENJU

Bralec ima že nekaj časa težave s hrbtenico. Sorodniki in osebna zdravnica ga prepričujejo, naj gre na operacijo, vendar je slišal, da je taka operacija v njegovih letih lahko tvegana. Zanima ga, ali jo ima pravico zavrniti. Kaj se bo zgodilo, če bo kdaj v stanju, ko ne bo več sposoben dati svoje privolitve?

Vsekakor lahko predlagano operacijo zavrnete in zaradi tega ne boste deležni nobenih pravnih posledic. Po zakonu imate namreč pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, brez vaše svobodne volje in zavestne privolitve pa ni dovoljeno opravljati medicinskih posegov. Izjema je, če bi taka zavrnitev ogrozila življenje ali huje ogrozila zdravje drugih.