STOPNJA INVALIDNOSTI

Bralec je prejel odločbo Zpiza, s katero so njegovemu delavcu priznali 3. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem ustreznem delovnem mestu in z določenimi omejitvami. Nad odločbo sta se pritožila oba z delavcem. Delavec je bil prepričan, da mu bo priznana 1. kategorija invalidnosti in da se bo invalidsko upokojil, bralca pa je zmotilo, ker bi moral delavcu najti drugo ustrezno delo, čeprav ga ne more. Zanima ga, kaj lahko pričakujeta.

Bralec ima v pogodbi o zaposlitvi določen 60-dnevni odpovedni rok. Zaradi pogostih delodajalčevih poslovnih težav je začel iskati novo službo. Eden izmed mogočih delodajalcev ga je želel takoj zaposliti, vendar si ponudbe ni upal sprejeti, saj njegov zdajšnji delodajalec temu ne bi bil naklonjen, ker opravlja specifično delo, za katerega na trgu dela ni veliko prostih delavcev. Zanima ga, ali ga lahko doleti kakšna sankcija, če bi se takoj zaposlil drugje.                                         

ČAKANJE NA DELO DOMA

Bralčev delodajalec je v preteklosti občasno že zašel v poslovne težave, a jih je uspešno premagal, saj se je z zaposlenimi dogovoril za delno znižanje plač, ker dela ni bilo dovolj. Poslovne težave se mu napovedujejo tudi v prihodnjih mesecih, pri čemer pa ne more realno oceniti, koliko časa bodo trajale. Zaposlenim je kot enega mogočih ukrepov omenil »čakanje na delo« doma. Bralca zanima, kaj konkretno to pomeni, kolikšno plačo bo imel v tem času in kako dolgo lahko traja tak ukrep. Razmišlja, da bi bilo mogoče zanj bolje, če bi dobil odpoved in odpravnino, nato pa bi uveljavil pravico do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.

PREMESTITEV NA DRUGO DELOVNO MESTO

Bralec zaradi napovedane reorganizacije in ukinitve nekaterih delovnih mest pričakuje, da bo premeščen na drugo delovno mesto. Kolegi so že dobili nove pogodbe o zaposlitvi, kjer je tudi klavzula o poskusnem delu. Zanima ga, ali lahko ostane brez odpravnine in pravic na zavodu za zaposlovanje, če ne bo uspešno opravil poskusnega dela, čeprav je v podjetju zaposlen že vrsto let in je star 52 let.

Strah bralca je odveč. Klavzula o poskusnem delu je sicer popolnoma korektno dogovorjena tudi v takem primeru, ko z delavcem sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi, saj bodo v poskusni dobi preverjali delavčevo strokovnost oziroma usposobljenost za delo na drugem delovnem mestu, ki po vsej verjetnosti zahteva tudi določena dodatna in drugačna znanja, kot jih zahtevajo na zdajšnjem delovnem mestu. Če poskusne dobe ne bo uspešno opravil, mu bo delovno razmerje sicer prenehalo, toda upravičen bo do odpravnine, in sicer v višini, kot če bi prejel odpoved zaradi poslovnega razloga. Ker bralec ni navedel podatka o tem, koliko časa je zaposlen pri tem delodajalcu, naj mu bo v pomoč 108. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki opredeljuje odpravnino.

ODPOVED ZARADI NESPOSOBNOSTI

Bralec ugotavlja, da ni več učinkovit pri svojem delu, pa čeprav ne pozna pravega razloga. To je opazil tudi delodajalec in ga najprej ustno opozoril, pred kratkim pa še pisno. Zanima ga, kako je z odpovednim rokom in odpravnino, če dobi odpoved. Pri tem delodajalcu je zaposlen 7 let, skupaj pa ima 36 let delovne dobe in status starejšega delavca, ker bo v kratkem star 57 let.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pozna pet razlogov, ki upravičujejo delodajalčevo odločitev za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in med njimi tudi razlog nesposobnosti, ki ga opredeljuje kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno. Trajanje zaposlitve pri tem delodajalcu je pomembno za določitev dolžine odpovednega roka in višine odpravnine, ki sta enaka kot v primeru odpovedi zaradi poslovnih razlogov, status starejšega delavca pa v tovrstnem postopku ni relevanten.

DO UPOKOJITVE PROSTOVOLJNO

V bralčevem podjetju imajo delavca, ki pri njih dela 12 let in izpolnjuje pogoje za upokojitev, vendar želi še naprej delati. Zanima ga, ali lahko zahtevajo, da se upokoji, ali mu morajo dati odpoved pogodbe zaradi poslovnih razlogov, ker zanj nimajo več dela. Koliko dopusta in regresa mu pripada in kako je z odpravnino?

Stara delovnopravna zakonodaja (do konca leta 2002) je omogočala delodajalcu, da je delavcu po izpolnitvi pogojev za upokojitev izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja. Novi zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) tega ne omogoča več. Po drugi strani pa taisti zakon omogoča delodajalcu, da takemu delavcu, ki ima izpolnjene vse pogoje za upokojitev, poda popolnoma zakonito odpoved zaradi poslovnih razlogov. Pri tem pa se mora ravnati po vseh siceršnjih načelih, ki veljajo za tovrstni postopek (odpovedni rok, odpravnina). Delavec se ne more sklicevati, da je zaradi svoje starosti varovan pred tovrstno odpovedjo, saj ima socialno varnost zagotovljeno z upokojitvijo.

OBSEG ZAVAROVANJ PRI S. P.

Bralcu se v kratkem izteče denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Do upokojitve mu manjka še kar nekaj let. Ker je na trgu precej povpraševanja po storitvah, ki jih je prej opravljal v službi, razmišlja, da bi odprl svoj s. p. Zanima ga, ali je lahko na začetku zavarovan kot pavšalist oz. v polovičnem obsegu.

Na žalost veljavna zakonodaja ne omogoča niti variante, da bi plačeval samo pavšalne prispevke, niti variante, da bi bil zavarovan za polovični zavarovalni oz. delovni čas. Pavšalne prispevke v višini približno 65 evrov namreč plačuje le tisti podjetnik, ki je že v polnem obsegu zavarovan na podlagi delovnega razmerja. Tisti, ki je zaposlen za krajši delovni čas in je v takem obsegu zavarovan iz naslova delovnega razmerja ter ima ob tem še tudi svoj s. p., pa plačuje prispevke za preostali del do polnega zavarovanja iz naslova s. p.

PREDNOSTI ZAPOSLITVE STAREJŠEGA DELAVCA

Bralec namerava zaposliti vsaj dva delavca. Med prijavljenimi je tudi kandidat, ki je brezposeln in starejši od 55 let. Zanima ga, ali ima pri plačilu prispevkov kakšne ugodnosti zaradi zaposlitve take osebe. 

Med prednosti zaposlovanja starejšega delavca lahko poleg delovnih izkušenj vsekakor štejemo tudi aktualno finančno spodbudo, o kateri sprašuje bralec, in sicer delno oprostitev plačila prispevkov, ki jo je prinesel Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela, sprejet konec lanskega leta. Na tej podlagi lahko delodajalec pri zaposlitvi brezposelne osebe, starejše od 55 let, za največ 24 mesecev zaposlitve uveljavlja oprostitev plačila prispevkov delodajalca. Ta možnost velja le za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med 1. 1. 2016 in 31. 12. 2017, in sicer tako za tiste, sklenjene za nedoločen čas, kot tudi za sklenjene za določen čas, pri čemer je v okviru splošnih pogojev za takšno zaposlovanje dovoljeno tudi veriženje takšnih pogodb, toda brez vmesne prekinitve.

ODPOVED POGODBE IN ODPRAVNINA

Bralec pravi, da bo v kratkem nekaj sodelavcev postalo tehnološki presežek. Zanima ga, katere pravice imajo iz tega naslova, predvsem kolikšna sta odpravnina in odpovedni rok.

Zaradi splošnosti vprašanja, ki se nanaša na različna dejanska stanja zaposlenih glede trajanja zaposlitve pri tem zadnjem delodajalcu, je seveda mogoč le splošen odgovor. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora seveda najprej pri delodajalcu sploh obstajati realen in utemeljen vsebinski poslovni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in ga 89. člen Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 opredeljuje kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Vsekakor je treba še pred podajo odpovedi nujno preveriti, ali delavec morda spada med varovane kategorije pred odpovedjo.

SOLIDARNOSTNA POMOČ

Naročnica, stara 52 let, sprašuje, ali ji zaradi triletnega neprekinjenega bolniškega dopusta pripada pravica do solidarnostne pomoči, koliko časa lahko največ traja bolniški dopust in ali je varovana pred morebitno odpovedjo delovnega razmerja. Zanima jo še, kako je s pravico do letnega dopusta in regresa. Delavka še pojasni, da je v pogodbi o zaposlitvi opredeljeno, da jo poleg zakona o delovnih razmerjih zavezuje tudi panožna kolektivna pogodba.

Pravica do solidarnostne pomoči ni zakonska pravica, ampak jo običajno urejajo kolektivne pogodbe. Po vpogledu v relevanten člen panožne kolektivne pogodbe ugotavljam, da pravica do solidarnostne pomoči sicer pripada delavcu tudi v primeru bolezni, zaradi katere je odsoten več kot šest mesecev, toda le na predlog sindikata. Pogajalec na strani delavcev ob sprejemanju te kolektivne pogodbe je bil sindikat, ki si je izboril določene ugodnosti za svoje člane. Ali sindikat predlaga izplačilo solidarnostne pomoči tudi za nečlane, je bolj malo verjetno, potreben bi bil vpogled v interne akte sindikata, ki za uveljavitev pravic iz naslova članstva po vsej verjetnosti določajo tudi minimalno predhodno obdobje članstva.