Dobro je vedeti | jun. '15

PRAVICA DO DENARNEGA NADOMESTILA 

Bralec bo po informativnem izračunu Zpiza konec leta 2018 izpolnil pogoje za upokojitev. Pred upokojitvijo namerava za kako leto ali dve še na zavod za zaposlovanje, saj ni še nikoli koristil pravic iz tega naslova. Zanima ga, ali je potrebna kaka odpoved oz. na kaj mora biti pozoren, da ne ostane brez pravic.

Pridobitev pravice do denarnega nadomestila ni sama po sebi umevna, kot marsikdaj zmotno menijo mnogi zavarovanci, ki pri tem običajno izhajajo iz predpostavke, da so dolga leta plačevali prispevke tudi za primer brezposelnosti, zato naj bi bili upravičeni nekaj iz tega naslova dobiti tudi nazaj.

Dobro je vedeti | maj '15

STAREJŠI DELAVEC IN DISCIPLINSKI POSTOPEK

Bralec pravi, da so razmere v njihovem podjetju vse slabše. Nekaj sodelavcev so že odpustili, nekateri so na čakanju, plače občasno zamujajo, pa še vse nižje so. Še bolj pa je bil razočaran, ko mu je nadrejeni zagrozil, da ga bo dal v disciplinski postopek zaradi po njegovem nebistvenih kršitev – npr. zaradi nekajminutnega jutranjega zamujanja na delo in z malice, odmora za cigareto. Zanima ga, kakšne sankcije ga lahko doletijo v morebitnem disciplinskem postopku oz. ali je tak postopek sploh mogoč, saj je starejši delavec, star 57 let.

Dobro je vedeti | apr. '15

DODATEK ZA PRETEKLO DELO

Po več letih neuspešnega iskanja službe sem jo končno našel. Z delovnim okoljem, sodelavci in delom sem zelo zadovoljen. Z delodajalcem sem se dogovoril za plačo, ki ustreza tarifnemu razredu po veljavni kolektivni pogodbi. Pri pregledu prve plačilne liste pa sem ugotovil, da nisem prejel dodatka za preteklo delo. Na vprašanje, zakaj nimam obračunanega tega dodatka, mi je delodajalec odgovoril, da moram predložiti ustrezno dokazilo. Zanima me, ali je to moja obveznost. 

Delodajalec je pri obračunu plače ravnal popolnoma pravilno, da delavcu ni obračunal dodatka za delovno dobo, saj mora imeti za obračun le-tega podatke. Znesek osnovne plače v evrih predstavlja namreč obvezno sestavino vsake pogodbe o zaposlitvi. Na ta znesek se obračuna dodatek za preteklo delo v višini 0,5 odstotka za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. Do leta 2009 so se podatki o zaposlitvi delavca vpisovali v delovno knjižico, ki jo je med trajanjem zaposlitve delodajalec imel v hrambi, tako da mu je bil ta podatek praviloma vedno pri roki. Po določbi 227. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, delovne knjižice, ki so bile izdane do 1. januarja 2009, ohranijo naravo javne listine z vpisi, ki so bili izvedeni v skladu z do tedaj veljavnim zakonom in izvršilnim predpisom.

Dobro je vedeti | mar. '15

O UGODNOSTIH STAREJŠEGA DELAVCA

Poslujem kot samostojni podjetnik s šestimi zaposlenimi, med njimi so tudi trije starejši delavci. Zanje sem menda upravičen do določenih ugodnosti pri obračunu prispevkov, zanima me, kakšne so in ali veljajo tudi zame – star sem 60 let.

Status starejšega delavca ima skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) tisti, ki je starejši od 55 let, kar velja za moške in za ženske. O ugodnostih takega statusa sem pisal v prejšnji številki.

Status starejšega delavca skladno z ZDR-1 pa še ne upravičuje delodajalca, da bi plačeval zanje nižje prispevke, ampak je treba upoštevati določbe pokojninske zakonodaje. Tako je na podlagi 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oz. ZPIZ-2 delodajalec resnično delno oproščen plačila prispevkov v višini 30 odstotkov za delavce, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 odstotkov za delavce, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po 2. odst. 29. člena.

Dobro je vedeti | feb. '15

STATUS STAREJŠEGA DELAVCA IN ODPOVED

Bralec pravi, da je delodajalec pred kratkim zaposlenim napovedal, da bo moral odpustiti nekaj zaposlenih, če se poslovne okoliščine ne izboljšajo. Ker je bralec star več kot 55 let, ga zanima, ali ga status starejšega delavca varuje pred odpovedjo zaradi poslovnih razlogov.

Nujno je ločiti dva na videz zelo podobna pojma, ki jih je uvedel novi Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013), saj imata različne pravne posledice.

Status starejšega delavca imajo tudi po novem zakonu ZDR-1, ki velja od 12. 4. 2013 naprej, tisti, ki so stari 55 let ali več, ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot ženske, starostni pogoj pa se v naslednjih letih ne zaostruje. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu npr. brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Po starem zakonu (ZDR) je bil status starejšega delavca pomemben tudi kot varovalna določba za relativno varstvo pred odpovedjo zaradi poslovnih razlogov.

Dobro je vedeti | jan. '15

Zaposlitev starejšega delavca

V kratkem se mi izteče denarno nadomestilo. Star sem 56 let in do upokojitve mi manjkajo še štiri leta pokojninske dobe. Znanec, mali obrtnik, me je celo pripravljen zaposliti, toda boji se, da bi imel potem zaradi moje starosti morda težave, če bi me hotel odpustiti, če bo imel poslovne težave. Ne zdi se mu namreč korektno, da bi moral odpustiti kakega drugega delavca, ki je že dalj časa zaposlen pri njem.

Bojazen delodajalca je odveč. Zakon v 114. členu resda določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let (zaradi prehodnega obdobja znaša ta mejnik letos 55 let, naslednje leto pa 56 let), ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

jan. '15

V zadnjih dneh preteklega leta je parlament le sprejel težko pričakovano novelo Zakona o matični evidenci, za katero so si prizadevali predvsem OZS, ZDUS in ZDOPS.

Novela prinaša podaljšanje prehodnega obdobja za uskladitev z novim zakonom za eno leto, kar pa velja le za po starem pokojninskem zakonu ZPIZ-1 (le-ta je veljal do 31. 12. 2012) upokojene espeje, ki so kljub upokojitvi in uveljavitvi celotne pokojnine na popolnoma zakonit način po t. i. »izvzemu iz zavarovanja« iz 18. člena zakona obdržali dejavnost.

Dobro je vedeti | dec. '14

Postal bi rad samostojni podjetnik

Bralcu v bližnji prihodnosti poteče denarno nadomestilo, do upokojitve pa mu po zdaj veljavnih upokojitvenih pogojih manjkajo še dobra tri leta. Razmišlja, da bi odprl svoj s. p., zato ga zanima, kakšen je strošek zavarovanj in kolikšne so članarine zbornicam. Zanima ga tudi, ali bi morda lahko uveljavljal kake ugodnosti.

Novi pokojninski zakon ZPIZ-2 pozna določene ugodnosti za tiste, ki se prvič v odločijo za samostojno pot. Tako je s. p. v prvih 12 mesecih poslovanja oproščen plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 odstotkov zneska prispevka, v naslednjih 12 mesecih pa v višini 30 odstotkov. Po izteku dveh let pa s.p. plačuje prispevke od zavarovalne osnove, ki je odvisna od doseženega dobička s.p. v prejšnjem letu. Trenutno znašajo polni prispevki od najnižje zavarovalne osnove za vse štiri vrste socialnih zavarovanj 316,86 €. Članstvo pa ni več obvezno ne v obrtno-podjetniški ne v gospodarski zbornici, so pa zagotovo veseli vsakogar, ki se odloči za prostovoljno včlanitev in si tako lahko pridobi kar precej ugodnosti.

Dobro je vedeti | nov. '14

Bralec piše, da ima manjše podjetje s štirimi zaposlenimi. Kdaj pa kdaj pa se na hitro pojavijo potrebe po dodatnem delu. Zanima ga, ali lahko na zakonit način vključi v delovni proces kot pomoč svoje družinske člane in kako je s sosedsko pomočjo.

Kratkotrajno delo Bralec piše, da ima manjše podjetje s štirimi zaposlenimi. Kdaj pa kdaj pa se na hitro pojavijo potrebe po dodatnem delu. Zanima ga, ali lahko na zakonit način vključi v delovni proces kot pomoč svoje družinske člane in kako je s sosedsko pomočjo. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se, razen nekaterih izjem, ki zadevajo osebno dopolnilno delo, uporablja od 18. avgusta 2014. Dodatno je razširil krog ožjih družinskih članov, ki lahko prek t.i.

Dobro je vedeti | okt. '14

Malica pri polovičnem delovnem času

Bralec namerava delavca zaposliti za polovičen delovni čas. Zanima ga, koliko odmora in malice bi mu šlo in koliko mu mora povrniti za malico ter za  prevoz na delo?
Delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom, je upravičen do odmora v sorazmerju s polnim delovnim časom, torej mu gre v konkretnem primeru 15 minut odmora. Do odmora  je upravičen iz štiriurne delovne obveznosti in nikakor ne šele po  izteku štirih ur. Zakon o delovnih razmerjih -  ZDR-1 -  v 154. členu določa celo to, da se odmor lahko izrabi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Takemu delavcu gre tudi celotno povračilo stroškov za prehrano ter za prevoz.