BOLNIŠKI DOPUST IN DENARNO NADOMESTILO

Bralec je zaposlen za določen čas 12 mesecev in delodajalec mu ne namerava podaljšati zaposlitve. Že slab mesec je na bolniškem dopustu in po vsej verjetnosti bo tudi še po izteku pogodbe. Zanima ga, ali mu delovno razmerje lahko preneha, čeprav bo na bolniškem dopustu, in ali lahko po izteku pogodbe uveljavlja denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje ter bolniško nadomestilo na zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Za pravilni odgovor je treba pogledati v različne zakone, in sicer v zakon o delovnih razmerjih, (ZDR-1), zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) kot tudi v zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Obstoj bolniškega staleža ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas dejansko ne predstavlja nikakršne ovire za prenehanje delovnega razmerja, in to ne glede na razlog bolniškega dopusta. Delodajalec namreč tudi v takem primeru delavca lahko odjavi iz zavarovanja v nadaljnjih osmih dneh, kot to velja tudi za druge načine...

OBRAZLOŽITEV ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI

Bralec je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov. V odpovedi sta pojasnjena tudi odpovedni rok in višina odpravnine. Ne razume pa, zakaj ga delodajalec kar dvakrat napotuje na zavod za zaposlovanje, in sicer za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve in še za uveljavljanje denarnega nadomestila.

Nikakor ne gre za napako, saj prijava v evidenco iskalcev zaposlitve ne pomeni hkrati tudi prijave za uveljavitev denarnega nadomestila. Gre za dve ločeni zadevi, ki izhajata iz dveh različnih zakonskih določb. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč v 3. odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec ob odpovedi delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Če to spregleda, je lahko sankcioniran z visokimi globami.

ZAPOSLITEV PRED UPOKOJITVIJO

Bralcu se je izteklo 25-mesečno denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Star je 59 let in do upokojitve mu manjkata še dobri dve leti. Zanima ga, ali obstajajo finančne ugodnosti, če se zaposli.

Ravno za take primere, kot je bralčev, obstaja zelo privlačna finančna spodbuda na zavodu za zaposlovanje, imenovana Aktivni do upokojitve. Namen javnega povabila, ki je bilo objavljeno sredi lanskega aprila in bo trajalo do 30. junija 2020 oziroma do porabe sredstev, je vključitev 1.272 brezposelnih iz vse Slovenije s ciljem, da ohranijo zaposlitev vsaj do upokojitve.

NADURNO DELO

Bralkinemu možu je delodajalec odredil nadurno delo precej čez 8 ur, zato jo zanima, ali lahko takšno delo zaradi omejitev odkloni.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da polni delovni čas na tedenskem nivoju v povprečju ne sme biti daljši od 40 ur oziroma se z zakonom oziroma kolektivno pogodbo lahko določi kot polni delovni čas tudi delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur. 

Če obstaja v določenem obdobju potreba po daljšem delu od polnega delovnega časa, je to pod določenimi pogoji mogoče izvesti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela z neenakomerno razporeditvijo ali začasno prerazporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev ali pa delom čez polni delovni čas (nadurno delo).  

ODPRAVNINA PO IZTEKU POGODBE ZA DOLOČEN ČAS

Bralec je zaposlen za določen čas 6 mesecev. Zanima ga, ali je po izteku pogodbe upravičen do odpravnine.

Vprašanje je zastavljeno zelo na splošno, zato tudi odgovor ne more biti konkreten. Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki velja od aprila 2013, je med novostmi glede na prej veljavni zakon sicer uzakonil tudi pravico zaposlenih do odpravnine pri zaposlitvi za določen čas, vendar obstajajo tudi določene izjeme.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas na tak način, ima pravico do odpravnine.

ODPOVEDNI ROK SE LAHKO DOGOVORNO SKRAJŠA

Bralec je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Za 17 let dela sta mu bila določena odpravnina in 56-dnevni odpovedni rok. Delodajalec mu je predlagal sklenitev sporazuma in namesto odpovednega roka ponudil plačilo nadomestila. Zanima ga, ali lahko s tem drugje izgubi kako pravico.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 93. členu določa, da delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, pri čemer iz 94. člena zakona posredno izhaja, da je za 17 let dela resnično določen 56-dnevni odpovedni rok.

DENARNO NADOMESTILO

52-letni bralec je dobil odpoved iz poslovnih razlogov, skupno ima 26 let delovne dobe: zadnjih 22 let v Sloveniji in štiri v Avstriji. Zanima ga, ali se bo pri odmeri denarnega nadomestila upoštevala tudi delovna doba iz Avstrije.

Pri odmeri denarnega nadomestila je bistvena razlika, ali se upošteva 22 let zavarovanja, dopolnjenega samo v Sloveniji, ali 26 let zavarovanja.

Pogoje za priznanje denarnega nadomestila kot tudi trajanje le-tega opredeljuje zakon o urejanju trga dela. Iz 60. člena zakona izhaja, da je odločilna predvsem dolžina zavarovanja pred nastankom brezposelnosti, v nekaterih primerih pa tudi starost.

 ODPOVED ZARADI KRIVDNIH RAZLOGOV

Bralcu je delodajalec pred dnevi, ko je zamudil na delo za dobrih 10 minut, zagrozil, da ga lahko doleti odpoved zaradi krivdnih razlogov, zato ga zanima, ali mu res lahko poda takšno odpoved že ob prvi kršitvi.

Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov je kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi zamuda na delo, četudi le za 10 minut, predstavlja kršitev delovnih obveznosti, toda odgovor na to, ali lahko delodajalec že takoj poda izredno odpoved, je odvisen od tega, katere so delavčeve naloge in kako so opredeljene kršitve delovnih obveznosti v splošnem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi.

IZRABA LETNEGA DOPUSTA

Bralca zanima, komu pripada sorazmerni del letnega dopusta in kako je s prenosom neizkoriščenega dopusta v naslednje leto.

Delodajalec mora zaposlene najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Če delavca zaposli po tem datumu, se lahko sorazmerni dopust za tekoče leto določi že v sami pogodbi o zaposlitvi ali pa s pisnim obvestilom takoj po nastopu dela.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer v obsegu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da mu ne pripada celoten dopust že po 6 mesecih neprekinjene zaposlitve.

ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA

Bralec ima izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Zanima ga, ali mu zaradi tega lahko prekinejo delovno razmerje, saj namerava delodajalec v kratkem to delovno mesto ukiniti.

Delovnopravna zakonodaja, veljavna do konca leta 2002, je izpolnitev upokojitvenih pogojev štela za samostojen razlog, da je delodajalec lahko delavcu podal sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Sistemsko novi zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati v letu 2003, noveliran pa je bil leta 2007, tega ni več omogočal. Prav tako tega ne omogoča več trenutno veljaven zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1, ki velja od aprila 2013. Pokojninski zakon ZPIZ-2, ki velja od začetka leta 2013, pa pozna celo stimulativne ukrepe za primer, če se delavec ne upokoji takoj, ko ima izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Tako vsaki trije dodatni dopolnjeni meseci ohranitve zaposlitve prinesejo delavcu za 1 odstotek višji odmerni odstotek, to na...