ZAPOSLITEV STAREJŠEGA DELAVCA

V začetku leta 2017 je delodajalec zaposlil brezposelno osebo, starejšo od 55 let. Na podlagi zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela vsak mesec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo. Zanima ga, koliko časa bo lahko uveljavljal te ugodnosti.

Parlament je na decembrski seji sprejel novelo zakona, s katero je podaljšal trajanje veljavnosti še za 2 leti, torej do konca leta 2019. Četudi do tega podaljšanja ne bi prišlo, bi bil delodajalec vseeno upravičen do oprostitve plačila prispevkov 24 mesecev, saj je bistveno, da se v času veljavnosti zakona sklene pogodba o zaposlitvi, pri čemer morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji tako na strani delodajalca kot na strani brezposelne osebe.

ODPOVED POGODBE IN ZAMENJAVA Z NOVO

Bralec pove, da mu namerava delodajalec v kratkem odpovedati obstoječo pogodbo o zaposlitvi in ponuditi novo, kjer pa naj bi bila plača nižja, kot je zdaj. Zanima ga, kako naj postopa, kakšne so posledice, če ne sprejme ponujene nove pogodbe, in ali ga status starejšega delavca varuje pred odpovedjo.

Če je razlog za takšno postopanje delodajalca izključno plača, potem je smiselno razmišljati o tem, da se delodajalec in delavec sporazumno dogovorita o višini plače, ki bi bila relativno sprejemljiva za oba, in v ta namen skleneta ustrezen aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi.

ZAPOSLITEV DELOVNEGA INVALIDA

V podjetju s 14 zaposlenimi nameravajo zaposliti še enega delavca. Na razgovoru je najboljši vtis naredil kandidat, ki pa ima status delovnega invalida. Bralko zanima, na kaj morajo biti pozorni ob sklepanju pogodbe.

Pred zaposlitvijo invalida je nujno, da ga pošljejo na zdravniški pregled, da bo zdravnik ocenil, ali je kandidat, upoštevaje specifiko delovnega procesa na eni strani in njegove delovne zmožnosti oz. omejitve na drugi strani, sposoben opravljati predvideno delo.

ODPOVEDNI ROK

Bralec namerava v kratkem dati odpoved. V pogodbi o zaposlitvi ima zapisan 60-dnevni odpovedni rok, toda delovno razmerje bi rad zaključil čim prej, saj bi ga novi delodajalec rad zaposlil v čim krajšem času. Zanima ga, kako si lahko zagotovi, da ga bo drugi delodajalec počakal. Dobil je izplačan celoten regres, prav tako je izkoristil že ves letošnji dopust, zato ga zanima, ali je dolžan kar koli povrniti delodajalcu.

Najprej napotek – odpoved mora biti podana v pisni obliki, odpovedni rok pa začne teči prvi naslednji dan po vročitvi odpovedi delodajalcu. Vročena je lahko na različne načine, še najbolj enostavna in hitra je osebna vročitev v prostorih delodajalca.

REGRES IN POVRAČILO STROŠKOV

Bralka je zaposlena v manjšem frizerskem salonu. Po nekaj letih krize, ko je delodajalka njej in njenim sodelavkam težko ohranjala zaposlitev in zagotavljala izplačevanje sicer dogovorno znižane plače (v višini minimalne plače), se je letos poslovanje izboljšalo. Regresa niso dobile že nekaj let, zato jo zanima, v kako dolgem času mora biti izplačan in kako je z uveljavljanjem regresa za nazaj, ko je bila delodajalka v likvidnostnih težavah in so se delavke strinjale, da se regresu odpovedo na račun ohranitve zaposlitve. Prikrajšane so bile tudi pri povračilu stroškov za prevoz na delo, saj so prejemale le pavšalno nizke zneske, zato bi zdaj rade uveljavljale pravice, ki jim pripadajo. Ali so upravičene tudi do razlike v plači za nazaj?

NADURNO DELO

Bralkina hči dela v računovodstvu manjšega podjetja, kjer poleg računovodskih del opravlja tudi nekatere delovnopravne naloge. Po večletni krizi imajo zdaj zelo veliko naročil, tako se že pojavljajo potrebe po nadurnem delu. Na kaj morajo biti pozorni, da bodo postopali v okviru zakona?

Delo čez polni delovni čas oziroma t. i. nadurno delo na podlagi 144. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, je mogoče odrediti le v primerih: izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, zato priporočam tudi vpogled v zavezujočo panožno kolektivno pogodbo.

ODPOVED POGODBE ZARADI POSLOVNIH RAZLOGOV

Bralka, ki je v podjetju zadolžena za delo računovodje, mora večkrat reševati tudi delovnopravna in kadrovska vprašanja. Ker se jim obetajo odpuščanja, jo delavci vse pogosteje sprašujejo o pravicah, ki jim gredo, o odpravnini in tudi denarnem nadomestilu na zavodu za zaposlovanje.

Iz opisa je očitno, da bodo v poštev prišli postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov. Sestavni del takšne odpovedi sta odpovedni rok in odpravnina, oboje je odvisno od trajanja zaposlitve pri tem delodajalcu in morebitnih njegovih pravnih prednikih. Daljša ko je zaposlitev, daljši bo odpovedni rok in višja bo odpravnina.

ODPRAVNINA IN NADOMESTILO ZA BREZPOSELNOST

Bralcu se izteka denarno nadomestilo in na zavodu za zaposlovanje so mu pojasnili, da ni upravičen, da bi mu zavod plačeval prispevke do izpolnitve pogojev za upokojitev, ker mu manjka še več kot leto. Začel je iskati službo in obstaja možnost, da se zaposli, vendar ga moti praksa delodajalca, da je prva zaposlitev vedno s poskusnim delom. Zanima ga, ali je v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela upravičen do odpravnine kot tudi do pravic na zavodu za zaposlovanje.

TEHNOLOŠKI VIŠEK IN SOCIALNA VARNOST

Bralka dela v manjšem podjetju, kjer s sodelavko opravljata enaka računovodska dela, ker pa dela ni dovolj za obe, delodajalec želi, da se dogovorita, kateri lahko da odpoved. Glede na bližino izpolnitve pogojev za upokojitev se bralka nagiba k temu, da bi ona postala tehnološki višek, seveda če ji bo do tedaj zavod za zaposlovanje omogočal socialno varnost. Zanima jo, kako bi bilo v primeru morebitnega bolniškega dopusta in kako je z odpravnino za 11 let dela pri tem delodajalcu. 

NADOMESTILO ZA BREZPOSELNEGA PODJETNIKA

Bralec ima majhno družinsko podjetje, ki je zaradi finančne nediscipline pogodbenih partnerjev in stečaja večjega podjetja s poslovanjem zašlo v rdeče številke. Dohodki iz rednega poslovanja zadostujejo komaj za plačevanje prispevkov, sredstev za preživetje pa praktično nima in živi s pomočjo kreditov, zato razmišlja, da bi svojo dejavnost zaprl. Zanima ga, ali bi kot podjetnik lahko pridobil denarno nadomestilo za brezposelnost. Star je 56 let in ima 36 let delovne dobe, na zavodu pa še ni bil. Ali lahko obdrži »popoldanski« s. p.?