IZRABA LETNEGA DOPUSTA

Bralca zanima, komu pripada sorazmerni del letnega dopusta in kako je s prenosom neizkoriščenega dopusta v naslednje leto.

Delodajalec mora zaposlene najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Če delavca zaposli po tem datumu, se lahko sorazmerni dopust za tekoče leto določi že v sami pogodbi o zaposlitvi ali pa s pisnim obvestilom takoj po nastopu dela.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer v obsegu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da mu ne pripada celoten dopust že po 6 mesecih neprekinjene zaposlitve.

ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA

Bralec ima izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Zanima ga, ali mu zaradi tega lahko prekinejo delovno razmerje, saj namerava delodajalec v kratkem to delovno mesto ukiniti.

Delovnopravna zakonodaja, veljavna do konca leta 2002, je izpolnitev upokojitvenih pogojev štela za samostojen razlog, da je delodajalec lahko delavcu podal sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Sistemsko novi zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati v letu 2003, noveliran pa je bil leta 2007, tega ni več omogočal. Prav tako tega ne omogoča več trenutno veljaven zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1, ki velja od aprila 2013. Pokojninski zakon ZPIZ-2, ki velja od začetka leta 2013, pa pozna celo stimulativne ukrepe za primer, če se delavec ne upokoji takoj, ko ima izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Tako vsaki trije dodatni dopolnjeni meseci ohranitve zaposlitve prinesejo delavcu za 1 odstotek višji odmerni odstotek, to na...

PRENOS PODJETJA NA SINA

Bralec, ki posluje kot samostojni podjetnik, namerava proti koncu leta podjetje v celoti prenesti na sina. Zanima ga, ali mora zaposlenim dati odpoved in odpravnino in ali mora sin prevzeti vse delavce.  

V opisanem primeru gre za spremembo delodajalca, pri čemer pravno podlago predstavljata 75. in 76. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki starega delodajalca (v našem primeru očeta) opredeljujeta kot delodajalca prenosnika, novega (sina) pa kot delodajalca prevzemnika.

INVALIDNOST IN ODPRAVNINA

Bralki, stari 54 let, manjka do starostne upokojitve še približno šest let. Pred leti je zbolela in po dolgotrajnem bolniškem dopustu je pridobila invalidnost III. kategorije in pravico do dela s krajšim delovnim časom, in sicer 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, na drugem ustreznem delovnem mestu in z omejitvami. Za preostale 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko pa naj bi prejemala nadomestilo Zpiza, vendar ji bo pri delodajalcu, pri katerem je neprekinjeno zaposlena od začetka leta 2006, tekla delovna doba za poln delovni čas kot do zdaj. 

OHRANITEV DELA NADOMESTILA

Bralec je v začetku leta 2017 uveljavil denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev. Star je 58 let, do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev pa mu manjkata še 2 leti in pol. Občasno dela po podjemni pogodbi, delodajalec pa mu je ponudil možnost zaposlitve za določen čas. Zanima ga, ali bo v primeru zaposlitve upravičen do ohranitve 20 odstotkov prejemanja nadomestila in do kakšnih pravic bo na zavodu upravičen po izteku zaposlitve.

Odločitev, da se namesto podjemne pogodbe sklene pogodba o zaposlitvi, je vsekakor zelo pohvalna, saj zakon takšnih civilnopravnih pogodb ne dovoljuje, če so podani vsi elementi delovnega razmerja. Spodbudo za zaposlitev v obliki ohranitve 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila je uvedla lanska novela zakona o urejanju trga dela, ki je v tem delu začela veljati 21. januarja letos. Do take spodbude je upravičen uživalec, ki se zaposli med prejemanjem nadomestila, toda ta ugodnost velja le za osebe z nižjo izobrazbo (z nedokončano in končano osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno ali srednješolsko izobrazbo). Delovno razmerje mora biti sklenjeno s polnim delovnim časom za določen ali nedoločen čas.

ZAPOSLITEV STAREJŠEGA DELAVCA

V začetku leta 2017 je delodajalec zaposlil brezposelno osebo, starejšo od 55 let. Na podlagi zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela vsak mesec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo. Zanima ga, koliko časa bo lahko uveljavljal te ugodnosti.

Parlament je na decembrski seji sprejel novelo zakona, s katero je podaljšal trajanje veljavnosti še za 2 leti, torej do konca leta 2019. Četudi do tega podaljšanja ne bi prišlo, bi bil delodajalec vseeno upravičen do oprostitve plačila prispevkov 24 mesecev, saj je bistveno, da se v času veljavnosti zakona sklene pogodba o zaposlitvi, pri čemer morajo biti izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji tako na strani delodajalca kot na strani brezposelne osebe.

ODPOVED POGODBE IN ZAMENJAVA Z NOVO

Bralec pove, da mu namerava delodajalec v kratkem odpovedati obstoječo pogodbo o zaposlitvi in ponuditi novo, kjer pa naj bi bila plača nižja, kot je zdaj. Zanima ga, kako naj postopa, kakšne so posledice, če ne sprejme ponujene nove pogodbe, in ali ga status starejšega delavca varuje pred odpovedjo.

Če je razlog za takšno postopanje delodajalca izključno plača, potem je smiselno razmišljati o tem, da se delodajalec in delavec sporazumno dogovorita o višini plače, ki bi bila relativno sprejemljiva za oba, in v ta namen skleneta ustrezen aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi.

ZAPOSLITEV DELOVNEGA INVALIDA

V podjetju s 14 zaposlenimi nameravajo zaposliti še enega delavca. Na razgovoru je najboljši vtis naredil kandidat, ki pa ima status delovnega invalida. Bralko zanima, na kaj morajo biti pozorni ob sklepanju pogodbe.

Pred zaposlitvijo invalida je nujno, da ga pošljejo na zdravniški pregled, da bo zdravnik ocenil, ali je kandidat, upoštevaje specifiko delovnega procesa na eni strani in njegove delovne zmožnosti oz. omejitve na drugi strani, sposoben opravljati predvideno delo.

ODPOVEDNI ROK

Bralec namerava v kratkem dati odpoved. V pogodbi o zaposlitvi ima zapisan 60-dnevni odpovedni rok, toda delovno razmerje bi rad zaključil čim prej, saj bi ga novi delodajalec rad zaposlil v čim krajšem času. Zanima ga, kako si lahko zagotovi, da ga bo drugi delodajalec počakal. Dobil je izplačan celoten regres, prav tako je izkoristil že ves letošnji dopust, zato ga zanima, ali je dolžan kar koli povrniti delodajalcu.

Najprej napotek – odpoved mora biti podana v pisni obliki, odpovedni rok pa začne teči prvi naslednji dan po vročitvi odpovedi delodajalcu. Vročena je lahko na različne načine, še najbolj enostavna in hitra je osebna vročitev v prostorih delodajalca.

REGRES IN POVRAČILO STROŠKOV

Bralka je zaposlena v manjšem frizerskem salonu. Po nekaj letih krize, ko je delodajalka njej in njenim sodelavkam težko ohranjala zaposlitev in zagotavljala izplačevanje sicer dogovorno znižane plače (v višini minimalne plače), se je letos poslovanje izboljšalo. Regresa niso dobile že nekaj let, zato jo zanima, v kako dolgem času mora biti izplačan in kako je z uveljavljanjem regresa za nazaj, ko je bila delodajalka v likvidnostnih težavah in so se delavke strinjale, da se regresu odpovedo na račun ohranitve zaposlitve. Prikrajšane so bile tudi pri povračilu stroškov za prevoz na delo, saj so prejemale le pavšalno nizke zneske, zato bi zdaj rade uveljavljale pravice, ki jim pripadajo. Ali so upravičene tudi do razlike v plači za nazaj?