Za slovenske zmage 

Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, odpira vprašanja, kako naprej, ali smo se v tej krizi zavedeli, kako krhka je naša skupnost, v kateri ne izgubimo zavedanja o medsebojni povezanosti in soodvisnosti. Apostolov svobodnega trga in konkurenčnosti namreč ne skrbijo posledice njihove grabežljivosti, ni jim mar za vse večje število ljudi, ki so odrinjeni na družbeni rob, v revščino, zanje je pomembno merilo »napredka«, če si lahko bogati nagrabijo še več bogastva. To je žal groba podoba sveta, v katerem živimo.

ZA SLOVENSKE ZMAGE

Koronavirus je korenito spremenil življenje vseh, ogrozil je ves svet. Zaradi te bolezni se je vse spremenilo. Ne samo življenje vsakega posameznika, ampak celotne družbe. Tudi odnosi med državami so povsem drugačni, čeprav hkrati ugotavljamo, da je svet kljub različnim omejitvam vendarle povezan in soodvisen. Ključno spoznanje pa je, da smo vsi, tako posamezniki kot družba in države, zelo ranljivi in da nas tolikokrat hvaljeni trg ne more obvarovati pred nevarnostjo, kakršna se je pojavila s koronavirusom.

Politiki nam zelo radi ponujajo podatke o gospodarski rasti, ki naj bi dokazovali njihovo voditeljsko modrost. Pri tem praviloma zamolčijo, kdo ima od te rasti največjo korist. Brez ovinkarjenja smemo reči, da se rasti najbolj veselijo lastniki kapitala oziroma tisti, ki dobiček povečujejo na plečih svojih zaposlenih. Tistim, ki uspešnost svojih poslovnih projektov merijo s količino dobička, je seveda zmeraj v največje breme postavka, ki vključuje tako imenovani strošek dela in davke. Zato zahtevajo »vitko državo«, kar pomeni, povedano z drugimi besedami, čim manj sredstev za javno zdravstvo, šolstvo in socialne podpore. Skratka, država naj uveljavi načrt, ki bo čim prej dosledno upošteval pričakovanja lastnikov kapitala, ne oziraje se na posledice.

Zagotovo je bil odstop Marjana Šarca s položaja predsednika manjšinske vlade veliko presenečenje. Kot je povedal, s tako »podporo« koalicijskih partnerjev ne more izpolniti zavez, ki jih je sprejela vlada in so jih zapisali v koalicijski pogodbi. V resnici so se posamezna ministrstva začela odmikati od ciljev, ki bi jim morali slediti, kaplja čez rob pa je bilo mešetarjenje strank in poslancev koalicije ob sprejemanju zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ne gre se slepiti, da raznovrstne interesne skupine skušajo ohraniti svoj vpliv in privilegije in s tem vplivati na sprejemanje zakonov. To je pač del resnične politike, sprevrženo pa je, če predstavniki ljudstva brez sramu »pohodijo« osnovne zaveze, ki so jih dali volivcem, in si s tem odprli vrata v parlamentarno dvorano. Takšni preobrati so se dogajali že v preteklosti, vendar kakih resnih posledic ni bilo. Zato ni presenetljivo, da v javnosti prevladuje prepričanje, da državo v resnici vodijo interesi, ki imajo dovolj kapitala in...

Za slovenske zmage

Vsi ljudje si želimo, da bi lahko živeli dostojno življenje in bi se voditelji, ki vodijo našo skupnost, zavedali odgovornosti, ki so jo prevzeli. Žal mnogi od tistih, ki odločajo o našem vsakdanu, tej nalogi niso kos. Bolj kot skrb za skupno dobro, jih vodi sla po oblasti in osebnem bogastvu. Tu jim rade volje pomagajo nevidni pokrovitelji, ki prihodnost merijo predvsem po količini svojega bogastva. Pri tem jih nič ne ustavi, ne slišijo krikov otrok, ki zaradi prerivanja kapitalskih interesov umirajo zaradi lakote ali pomanjkanja zdravil. Ne, njihovo vodilo je za vsako ceno povečati dobiček in gospodarsko rast, in to ne glede na posledice, ki jih povzroča ta požrtnost. To je pravzaprav prevladujoč vzorec v današnjem svetu in praviloma največjo ceno tovrstne globalne norosti plačujejo tisti, ki so najranljivejši.

Predsednik vlade Marjan Šarec in koalicijski partnerji so se lahko po drugem glasovanju v parlamentu oddahnili. Proračuna za leti 2020 in 2021 so poslanci potrdili z zadostnim številom glasov, zato lahko zdaj vlada upravlja državo v okviru začrtanih financ. Pri tem računa, da se bo gospodarska rast ohranila in bodo prilivi dovolj veliki, da bodo »pokrili« proračunska predvidevanja. Ob tem velja opozoriti vsaj na dve okoliščini. Prvič, državni proračun je po obsegu največji doslej, in drugič, predsednik vlade in koalicijski partnerji...

Za slovenske zmage 

V razprave o državnem proračunu se poleg politikov radi vključujejo tudi podjetniki, še posebej glasni so predstavniki zbornic. Ti vztrajno ponavljajo, da je država skoraj sovražno nastrojena do podjetnikov, kar naj bi se kazalo v prevelikih stroških dela. Pa je to res? Poštena primerjava z razmerami v drugih državah evrskega območja nam pokaže, da je Slovenija v tem pogledu nekje v »zlati sredini«, pri čemer pa krepko zaostaja pri obremenitvi dobičkov in premoženja. Zakaj je tako, nikoli ne izvemo, kot tudi ne izvemo, zakaj moramo davkoplačevalci »solidarno« pokrivati zavožene gospodarske projekte in krpati luknje, ki so jih izkopali bankirji. O tem smo veliko slišali, težava je v tem, da do zdaj še ni prišlo do kaznovanja krivcev za naše težave.

Za slovenske zmage

Nekoliko starejši bralci se najbrž spomnijo časa, ko so mešetarji na živinskih sejmih posredovali pri prodaji in nakupu živine in za to »uslugo« običajno od prodajalca dobili nekaj plačila. Njihova vloga je bila v bistvu enostavna. Živino, ki je bila naprodaj, so »strokovno« ocenili in predlagali, kolikšna naj bo kupnina. S tem namenom so konjem pogledali v zobe, kravam so dvigovali rep, da bi ugotovili, kolikokrat so povrgle, in po vimenu ocenili, koliko mleka dajejo. Danes v naših krajih takih posrednikov oziroma mešetarjev na sejmih ni več, saj imajo rejci za vse živali listine, ki zagotavljajo, da kupec ne bo kupil mačka v žaklju. Pojavili pa so se novi mešetarji, ki so si nadeli različne zveneče nazive, v bistvu pa jim gre predvsem za provizije pri podaji.

Statistika pravi, da smo v Sloveniji lahko še kar zadovoljni. Nadaljuje se gospodarska rast, izvoz je še naprej zelo visok, še posebej je spodbudno, da na tuje prodamo vse več izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Povečuje se tudi domača poraba, kar pomeni, da se povečujejo dohodki prebivalstva, tudi proračun je rekordno visok. Vsi ti podatki po mnenju predsednika vlade pritrjujejo njegovemu prepričanju, da vlada dela dobro. V opoziciji temu seveda oporekajo in trdijo, da Šarčeva vlada v resnici ni storila nobenega resnega premika, da vse ostaja isto. Vlada po njihovem mnenju ni niti začela izvajati sprememb, ki bi odpravile težave v zdravstvu, odlaša z reformo pokojninskega sistema, zakona o demografskem skladu še ni na vidiku, pri javnem naročanju se še vedno ne moremo znebiti vtisa, da so velike naložbe prepletene s korupcijskimi tveganji.

Prihodnje tedne bomo z nestrpnostjo čakali na izid pogajanj o novem vodstvu Evropske unije. Za predsednico komisije Ursulo von der Leyen slutimo, da bo odločno vodila »evropsko vlado«, vendar se bodo morale članice najprej dogovoriti, kaj je ta čas za skupnost najpomembnejše. Pred evropskimi volitvami smo od tistih, ki so se potegovali za sedež v Evropskem parlamentu, slišali veliko obljub, zdaj bo prišel čas, ko bomo videli, ali bodo držali besedo. V preteklosti so velikokrat preslišali opozorila, da morajo bolj kot kapital poslušati zahteve državljanov, ki jih predstavljajo.