51. festival Boršnikovo srečanje

Vesela bi ga bila Talija, boginja gledališča, razveseljeval bo obiskovalce, ker bo program izjemno bogat, dogajanje v Mariboru od 14. do 23. oktobra pa pestro. Selektorica BS Petra Vidali je že izbrala tekmovalne predstave – Knut Hamsun: Glad, režija Janez Pipan, Mini teater Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj, avtorski projekt Učene ženske po motivih Molièrove komedije, režija Jernej Lorenci, Slovensko ljudsko gledališče Celje in Mestno gledališče Ptuj, Thomas Bernhard: Pred upokojitvijo, režija Mateja Koležnik, Prešernovo gledališče...

Bogdana Herman je izjemna poznavalka in pevka ljudskih pesmi. Poslušalci smo lahko v več kot štirideset let dolgi karieri na njenih koncertih prisluhnili izbranim ljudskim pesmim, tudi redko slišanim, kot so Galjot, Pegam, dvema različicama lepe Vide za sladokusce, kopici ljubezenskih, pripovednih, resnih in šaljivih, otožnih in radoživih ljudskih pesmi, ki so včasih ubrano zlite z njenim glasom, drugič z različnimi glasbili. Bogdana je profesorica slavistike, učiteljica veščin sporazumevanja in pesnica. »Skupni imenovalec vsega mojega dela je gotovo jezik. Slovenski knjižni jezik in narečja so me zanimali od malega. Dolgo sem se spraševala, ali naj se posvetim samo jeziku in poeziji ali samo petju. Pred leti pa sem odkrila, kako oboje lahko povežem in v tem uživam.« Pred občinstvo pa radodarno sipa ljudske draguljčke.

V počastitev evropskega dneva jezikov, ki ga že petnajst let praznujemo 26. septembra kot praznik jezikovne različnosti, posvečamo ta zapis esperantistom in esperantu, ker je to jezik z najlepšim imenom – pomeni upanje, ima dolgoletno in razburljivo zgodovino, včasih so ga politiki podpirali, drugič zatirali, toda esperantisti niso nikoli obupali. Gibanje za mednarodni jezik esperanto je v svetu prisotno že 129 let, v Sloveniji pa okrog 116. Prvo esperantsko društvo je nastalo leta 1910 v Mariboru, 1921 v Ljubljani, leta 1937 jih je bilo že toliko, da je nastalo slovensko esperantsko združenje. Ves čas je to gibanje za mir in enakopravnost vseh ljudi in jezikov.

Mestno gledališče ljubljansko bo ponudilo enajst premier, od tega pet krstnih uprizoritev, sedem predstav bo komedij. Krovni naslov sezone je po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor: Iskanja sreče in esence namesto nadomestkov. Izpostavljamo oktobrsko premiero komedije Svetovalec: Katalog burlesknih prizorov, ker je dramski prvenec režiserja in profesorja Mileta Koruna, režirala ga bo mlada režiserka Nina Rajić Kranjac.

Drama SNG Maribor ponuja žanrsko in tematsko pester repertoar. Uprizoritev Brezmadežna bo hommage Tomažu Pandurju, sledi koprodukcija z ljubljansko Dramo Disident Arnož in njegovi v režiji Diega de Bree. V prvi polovici leta 2017 pa se bodo trije uveljavljeni mojstri režijskih vizij spoprijeli s klasiki: Oliver Frljić z Medejo, Janus Kica z Letoviščarji Maksima Gorkega in Ivica Buljan s perečim aktualnim Strniševim besedilom Ljudožerci. V koprodukciji z MG Ptuj nastaja Staromodna komedija z najžlahtnejšima komikoma Milado Kalezić in Vladom Novakom. Novost bo Evropski abonma v sodelovanju s HNK Zagreb, šest predstav bo gledalce navdušilo z zanimivo zasnovo.

1. Ljubljana Festival (do 13. 9.)

Tudi letošnje poletje ponuja pester izbor: od oper, baletov, koncertov do muzikalov in flamenka. Nekaj biserov: Kitajsko nacionalno operno in plesno gledališče bo gostovalo z baletom Konfucij  koreografinje Dexin Kong, ki je 77. generacija potomstva velikega kitajskega filozofa, SNG Opera in balet Maribor prihaja z baletom Gusar. Za bolj sproščeno vzdušje bosta poskrbela večer flamenka Vidal in romsko obarvana plesna predstava Sisi iz Budimpešte, ki temelji na legendi o romantični ljubezni med avstro-ogrsko cesarico in grofom...

SPOZNAJMO NAŠO DEDIŠČINO

Ko so leta 1896 odprli Narodni dom, je bila to velika senzacija v Ljubljani. Stavba je prva imela elektriko in v čast otvoritve so kar dva dni noč in dan gorele vse luči, tako da je bila videti kot bleščeč lampijon. Ko pa so na začetku letošnjega leta predali obiskovalcem v veselje in užitek prenovljeno Narodno galerijo, so slovesnosti trajale tri dni, obiskalo jo je čez 50.000 ljudi, vstopnino pa so jim podarili. Zdaj so prvič enotno povezani vsi trije stavbni deli galerije – najstarejši in popolnoma prenovljen Narodni dom, Ravnikarjevo Novo krilo iz leta 1993 in Steklena vhodna avla biroja Sadar+Vuga arhitekti iz leta 2001. Na ogled je nova stalna zbirka, ki so jo številčno povečali za več kakor tretjino del, tako da je v njej okrog 600 razstavnih predmetov. Poleg tega je in bo v njej več zanimivih razstav.

Joan Miró v lendavski galeriji

Že dalj časa tu prirejo ambiciozne razstave, ki vzbujajo pozornost med domačimi in tujimi obiskovalci. Na razstavi, ki bo na ogled do konca septembra, lahko občudujete 95 Mirójevih grafik in 15 plakatov iz zasebne zbirke Richarda H. Mayerja iz Nemčije. Enemu najpomembnejših španskih slikarjev, kiparjev in grafikov 20. stoletja ni bilo mogoče vsiliti nobenih vzorcev, s svojo umetnostjo je prekršil vse običaje. Razstavo je pripravil Dubravko Baumgartner.

Kultura v širšem pomenu besede sploh ni samo klasična glasba, gledališče, film ali slikarstvo. Kultura je tudi način življenja, odnos do vode, soljudi in je celo šport, če si prizadevajo za »fair play« in dobre medsebojne odnose. Ker bo v tem mesecu zaradi evropskega nogometnega prvenstva ta tudi osrednja tema pogovorov, saj moški pravijo, da je to najpomembnejša stvar na svetu, smo poiskali poznavalca nogometa Marjana Dermastijo, ki je že 64 let aktiven v tem zanimivem športu. Nasnul je več zanimivih misli o nogometu, ki bodo v pomoč tudi ženskam, da se bodo lažje pogovarjale s prijatelji.

Težko si je predstavljati, da živi v Sloveniji, ki je v svetu bolj znana po dobrih skakalcih kot po dobrem humorju, mož, ki vse življenje zbira šale. In ker je star 92 let ter izjemno delaven, jih je zbral ogromno. Objavil je 26 knjig, naslednja je že napisana. Izdal je tudi knjige o bontonu, medsebojnih odnosih, iz francoščine prevedel »Knjigo o sreči«, ki je postala prava uspešnica, in številne druge. Bil je partizan, ki se je boril za pravičnejši svet, potem tiskar, v prostem času nogometni sodnik, planinec, prizadeven sindikalist in kulturno-družbeni delavec, ki še danes sanja lepši svet brez socialnih krivic. Je oče treh otrok in dedek štirim vnukom. Vse to je Slavko Krušnik. Z zbranimi šalami nam že dolgo lepša življenje, razkril pa je tudi, kako si jih je najlažje zapomniti in povedati tako, da bodo dobro zvenele.

Nikola Tesla – človek prihodnosti

Od rojstva tega genialnega znanstvenika, izumitelja in inženirja, ki je odkrival naravna načela in zakone ter patentiral okoli 300 izumov, letos mineva 160 let. Veliko njegovih inovacij ima poseben pomen zaradi globalnega značaja in univerzalne uporabnosti, Teslov večfazni sistem je omogočil učinkovitejši prenos električne energije na daljavo in je pomembno prispeval k razvoju sodobne industrijske civilizacije. Razstava v Cankarjevem domu nas vodi skozi življenje, delo in vizijo Nikole Tesle, obsega kombinacijo različnih razstavnih predmetov – od maket do delujočih modelov. Med drugim so predstavljene pomanjšane makete hidroelektrarne na Niagari, njegovih laboratorijev, letala na navpično vzletanje, transformatorja, črpalke in turbine, ladjice na daljinsko vodenje … Predmeti so iz Muzeja Nikole Tesle v Beogradu.