Zadnjo januarsko soboto se bodo pohodniki na Dolenjskem podali na tradicionalni pohod, ki so ga organizatorji poimenovali S cvičkom med vinogradi. Potekal bo od Otočca do Trške gore in nazaj na Otočec.

Tovrstni dogodki so praviloma jeseni, ko grozdje zori in se v sodih že spreminja v vino. A tudi zimski pohodi med vinogradi niso več neobičajni, narava tedaj miruje, zemlja počiva, ni še napočil čas za prva vinogradniška dela, zagotovo pa za pokušino tega, kar je nastalo v sodih. Pa tudi vinogradniki imajo več časa, da se posvetijo obiskovalcem. In ker bomo na Dolenjskem, bo pohod posvečen cvičku.

Letošnje leto smo v Sloveniji posvetili spominu na Ivana Cankarja, 26. decembra pa se bodo ljubitelji hoje v naravi podali na pohod, poimenovan Po poteh Cankarjeve matere.

 Neža Pivk, mati slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, se je rodila 29. decembra 1843 v vasi Vrzdenec. Omožila se je na bližnjo Vrhniko, v zakonu z Jožetom Cankarjem se jima je rodilo 12 otrok, Ivan je bil osmi po vrsti. Pot zato poteka od njenega rojstnega Vrzdenca do Vrhnike, kjer je družina živela. Štirinajst kilometrov pohodniki z več postanki prehodijo v dobrih štirih urah, vmes pa se spominjajo posameznih opisov in zapisov iz Cankarjevih del in se srečajo z vrhniško kulturno in etnološko dediščino.

Pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža je najbolj znan in najbolj priljubljen pohod med pohodi v spomin slovenskih pisateljev. Tokratno 32. popotovanje se bo zgodilo v soboto, 10. novembra.

Ker gre za res množično prireditev, saj so na njej našteli že tudi več kot 20 tisoč pohodnikov, so se organizatorji (Zavod Levstikova pot) dobro pripravili. Obvezna je registracija, startnina je 6 evrov, kdor želi avtobusni prevoz s Čateža nazaj na izhodišče, bo moral odšteti še dodatne 4 evre. Vsak pohodnik bo ob vpisu dobil revijo Levstikova pot, v kateri sta zemljevid in dnevnik poti, ter priložnostno darilo. Pot je dolga 22 oziroma 21,5 kilometra, a nobene bojazni ni, da bi se tisti, ki na pot ne boste šli v organizirani skupini, izgubili, saj je dobro označena. 

Tromboza je smrtno nevarna bolezen in spada med vodilne vzroke za prezgodnjo smrt. Kar vsako četrto smrt namreč lahko pripišemo boleznim, ki so posledica tromboze. Pri trombozi pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap, ki ju javnost dokaj dobro prepozna, nastaneta kot posledica arterijske tromboze.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pa je ob letošnjem svetovnem dnevu tromboze več pozornosti posvetilo venski trombozi ter z njo povezano pljučno embolijo, ki sta javnosti bistveno manj znani, a nič manj nevarni. Venska tromboza najpogosteje nastane v venah okončin; če se strdek odtrga in odpotuje v pljučne vene, to imenujemo pljučna embolija. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija. Po ocenah zdravnikov to bolezen v Sloveniji utrpi vsako leto okrog tri tisoč ljudi, pogosteje pa nastane pri bolnikih z rakom, slabo pomičnih bolnikih, pri bolnikih po kirurških posegih in poškodbah, v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, pri ženskah pa tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo ter zgodnjim poporodnim obdobjem. 

PRILOGA

»Kot ob rojstvu potrebujemo roke, ki nas bodo ljubeče varovale, tako ob smrti potrebujemo roke, ki blažijo bolečino, lajšajo simptome, s stiskom odženejo strah pred osamelostjo in ohranijo naše dostojanstvo do konca, ko nam z ljubeznijo zaprejo trudne oči.«

Ta citat mi v predstavitveni brošuri Ljubhospica najprej pade v oči. Druga posebnost je sodobna rdeča hiša z velikimi okni in veliko svetlobe, kamor vstopim. »V Ljubljani smo za staro porodnišnico, ki je bila rdeče barve, pogosto uporabljali ime rdeča hiša. Tam se je začelo življenje, v naši prav tako rdeči hiši pa se mnoga življenja iztečejo,« mi ob pozdravu reče Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospic, edinega hospica v Sloveniji. V njem zagotavljajo celostno oskrbo bolnim z napredovalo neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ko se je...

PRILOGA

Kadar se zdravstveno stanje družinskega člana tako poslabša, da ne zmore več opravljati osnovnih življenjskih potreb (hoditi, skrbeti za osebno higieno, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati itd.), lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) oziroma to v njegovem imenu naredijo svojci.

Dodatek za pomoč in postrežbo je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisna od premoženjskih razmer upravičenca. Gre za mesečni denarni prejemek in je namenjen temu, da z njim upravičenec oziroma njegovi skrbniki pokrivajo stroške, ki nastajajo zaradi »trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč,« kot je zapisano v zakonu. V praksi to pomeni, da ljudem pripada ta denarna pomoč potem, ko je njihovo zdravstveno stanje tako načeto, da za normalno življenje potrebujejo pomoč druge osebe. Do dodatka so upravičeni upokojenci pa tudi prejemniki starostne, predčasne invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Dedičem denarja po smrti tistega, ki je prejemal dodatek za pomoč in postrežbo, ni treba vračati.

Letos mineva 110 let od rojstva pisatelja Miška Kranjca, zato bo tokratni Pohod po Miškovi poti posebej slovesno obarvan. Pohod, ki ga že več kot dvajset let pripravljajo njegovi prekmurski rojaki, bodo zaključili s kulturno in literarno prireditvijo pred njegovo rojstno hišo v Veliki Polani.

Pohodniki se bodo zbrali v soboto, 6. oktobra, med 9. in 10. uro v Lendavi pred Športno-kolesarskim centrom Čentiba, Lendavska ulica 19, in se skupaj podali na okrog 15 kilometrov dolgo pot do pisateljeve rojstne hiše. Iz Lendave vodi pot do zidanice Miška Kranjca v Lendavskih goricah in mimo 372 metrov visoke Piramide, ki velja za najvišjo točko Lendavskih in Dolgovaških goric. Pohodniki bodo prišli k znamenitemu stolpu Vinarium, največji tukajšnji turistični znamenitosti. S kartončkom, ki ga bodo prejeli ob prijavi, bo vstop na stolp ta dan prost, vendar le za tiste, ki se bodo nanj podali peš. Drugi se bodo lahko okrepčali pred vhodom, od koder je prav tako lep razgled. Seveda pa se ne more primerjati s tistim z vrha Vinariuma, visokega 53,5 metra, ki stoji na 302 metrih nadmorske višine in ponuja pogled kar na štiri države.

Za 90. rojstni dan si je Friderik Hrast, upokojeni kriminalist, pravnik, gospodarstvenik in slikar, podaril dve posebni darili: knjigo svojih spominov, ki jo je začel pisati dve leti prej in je izšla slabo leto pred njegovim visokim jubilejem, in slikarsko razstavo.

Kaj je spodbudilo 88-letnega gospoda, da se lotil pisanja spominov s svinčnikom na bele liste papirja? »Nekega poznojesenskega dne leta 2015 sem se srečal v ljubljanskem Severnem parku s starim prijateljem Lojzetom Maslom. Med drugim me vpraša, ali še slikam. Odvrnil sem mu, da nič več, saj mi preprosto ne gre. In vse, kar koli se je kdaj začelo, se nekoč tudi konča! »Že že, ampak saj ti ne moreš brez dela, pa začni pisati! Za seboj imaš življenje, bogato dogodkov, in pisati znaš!«

V spomin na svojega rojaka, pisatelja Franceta Bevka v Cerknem vsako leto pripravijo kar nekaj kulturnih prireditev, ki potekajo ves tretji teden v septembru, vrh pa dosežejo s pohodom v Zakojco in slovesnostjo pred Bevkovo domačijo v Zakojci nad Baško grapo. 

Organizatorjev rekreativnega pohoda, ki bo potekal v nedeljo, 16. septembra, je več, odvisno od tega, po kateri poti se podate. Najdaljša pot vodi iz Cerknega čez Porezen, označena je kot srednje zahtevna, zanjo pohodniki potrebujejo okrog šest ur, na pot pa se odpravijo že ob 5.30 zjutraj izpred TIC-a v Cerknem. Za varen korak poskrbijo člani Planinskega društva Cerkno. Ob 8. uri se prav tako iz Cerknega odpravi skupina, ki jo pot vodi na Gradišče, Zakriž, Vrh Ravni do Zakojce. Ta pot traja od štiri do pet ur, je prav tako vodena in je srednje zahtevna. Najkrajša pa je pot iz Hudajužne v Baški grapi, ki se začne ob 9.30, je lahka in jo pohodniki zmorejo v eni uri. Ta pohod organizirata LTO Laufar in Društvo Baška dediščina.

Tisti, ki se sredi poletja ne boste hladili ob morju, se lahko podate po senčnih poteh doline Gračnice in Jurkloštra in se srečate s skrivnostjo Orionovega ozvezdja na Zemlji.

Naravoslovno-zgodovinski pohod po Orionovi poti spada v sklop tematskih pohodnih poti Po laških poteh. Orionova pot je speljana po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, za katere pater Karel Gržan v knjigi V znamenju Oriona sklepa, da je bilo tam megalitsko svetišče, »središče sveta« v trikotu med Savinjo, Savo in Sotlo. Gradi na tezi, da stara prazgodovinska gradišča na območju Oriona v dolini Gračnice s sozvezdji predstavljajo ostanke kulture neolitskih (ali bakrenodobnih) ljudstev.