Na Vranskem je bila v začetku marca že peta razstava cvetja iz krep papirja, na kateri se je predstavilo več kot 100 izdelovalcev najrazličnejših cvetličnih in drugih aranžmajev iz vse države. Pod pokroviteljstvom občine so jo pripravile članice sekcije Vranske rož'ce, te sicer delujejo v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko.

 »Ko sem se upokojila, sem razmišljala, s čim naj si popestrim dolge jesenske in zimske večere, ko moj vrt počiva. Spomnila sem se, kako nam je nekoč doma v Mariji Reki pri Preboldu domačinka pokazala izdelavo cvetja iz krep papirja. Ko poznaš osnove, te naprej vodijo domišljija in spretni prsti, pa še možgani so zaposleni!« Tako je dejala Mira Kelemen iz Prebolda, ena izmed sto razstavljavcev in izdelovalcev cvetja iz krep papirja, ki so v deževnih dneh konec tedna s svojimi prelepimi živopisnimi cvetnimi aranžmaji obiskovalcem pričarali pravo pomlad.

Tradicionalna prireditev Po nagelj na Limbarsko goro bo letos potekala v nedeljo, 18. marca, in bo v znamenju 30. obletnice. Na 773 metrov visok hrib nad Moravško dolino bo na ta dan treba peš. Prireditev poteka v času med dnevom žena in materinskim dnevom, zato obiskovalkam na cilju podarijo nagelj kot simbolno zahvalo za opravljanje njihove družbene in družinske vloge.

Prireditev Po nagelj na Limbarsko goro so prvič pripravili leta 1989 člani Športnega društva Krašnja, danes so organizacijske niti v rokah Društva krajanov Limbarska Gora. Zadnja leta postaja ta športno-rekreativno-kulturna prireditev res množična, saj so našteli že tudi več kot 10 tisoč obiskovalcev. Praktično ves dan se nekaj dogaja, predstavijo se domači ponudniki hrane, pijače, pridelkov, izdelkov, spominkov in najrazličnejših praktičnih reči. Za kulturni program, ki se bo začel ob 11. uri, bodo poskrbeli učenci Osnovne šole Moravče in Godba na pihala Moravče z gosti, za zabavo člani Ansambla Jureta Zajca in skupina Bojsi, za polne želodce pa domača društva in ponudniki. Ob 9. uri bo maša v tamkajšnji cerkvi svetega Valentina.

Ko se je profesor Franc Gornik leta 1991 upokojil kot dirigent Policijskega orkestra, si je izpolnil dve želji: kupil si je konja in frajtonarico. S kobilo Brino sta bila nerazdružljiva 15 let, harmoniko pa še ima, čeprav ga prsti ne ubogajo več najbolje. Da bi se prenehal ukvarjati z glasbo, petjem, pa seveda ni niti pomislil.

Pred koncem preteklega leta je dirigentsko palico odložil že drugič: tokrat je vodenje Partizanskega pevskega zbora prepustil svojemu mlajšemu nasledniku Iztoku Kocenu. Sam se je preselil med pevce v tem zboru, ki ga je kot dirigent vodil skoraj četrt stoletja. »Leta in bolezen so naredili svoje,« pravi in takoj doda, da se je pač treba prilagoditi svojim zmožnostim. Tako kot je spremenil prehrano zaradi povišanega krvnega sladkorja, in je ob najinem srečanju spil grenko kavo.

Prvo soboto v marcu, letos bo to 3. marca, se pohodniki podajo na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, po poti, po kateri je mladi Josip Jurčič hodil v osnovno šolo. Pohod, ki ga pripravlja Planinsko društvo Polž Višnja Gora, je letos že petindvajseti, zasnovali pa so ga ob 150. obletnici pisateljevega rojstva.

V teh letih je postal eden najbolj prepoznavnih in najbolj priljubljenih pohodov. Poteka v vsakem vremenu in je znan tako po množičnosti kot tudi sproščenem druženju z domačini. Pot je dolga 15 kilometrov in se začne v mestnem jedru Višnje Gore, kjer potekata vpisovanje in plačilo startnine, ki znaša 3 evre in ni obvezna. S plačilom startnine dobijo pohodniki potni kartonček, na katerem zbirajo žige, informacijski in promocijski material ter zagotovljen avtobusni prevoz z Muljave nazaj do izhodišča. Prvi žig prejmejo ob prihodu, drugega v kraju Zavrtače, tretjega na Muljavi, četrtega pa letos na Krki. Start pohoda je med 7. in 10. uro iz Višnje Gore, kjer so urejena brezplačna parkirišča za osebne avtomobile in avtobuse. Tu bodo obiskovalci dobili informacije o dogodkih, povezanih s svetovnim dnevom čebel, 18. maja bo namreč v starem mestnem jedru slovesno odkritje spomenika kranjski sivki, ki izvira iz teh krajev. 

Slovenski kulturni praznik, 8. februar, lahko letos počastite na prav poseben način: s pohodom po poti velikih literatov, ki se začne pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem, kamor se pohodniki tudi vrnejo na osrednjo proslavo. 

V Žirovnici in okolici so se namreč rodili štirje veliki literati, ki so zaslužni za obstoj slovenskega jezika: Matija Čop (Žirovnica), Fran Saleški Finžgar (Doslovče), Janez Jalen (Rodine) in dr. France Prešeren (Vrba). Vse štiri rojstne hiše povezuje dobrih osem kilometrov dolga nezahtevna pot, ki vodi tudi mimo čebelnjaka slikarja in čebelarskega mojstra Antona Janše. Na kulturni praznik Zavod za turizem in kulturo Žirovnica prireja pohod po Poti kulturne dediščine, ki je bila leta 2012 v tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna razglašena za najboljšo tematsko pot, lani pa so zasedli tretje mesto. Izbor namreč sledi znanemu sloganu »turizem smo ljudje« in smernicam zelenega turizma oziroma trajnostnega razvoja v turizmu. Priznanja v kategoriji tematske poti podeljujejo od leta 2011.

»Sleherno življenje se enkrat konča, kako bomo živeli do tega konca, pa se vsak sam odloči.« To bistroumno misel si je Mateja Tea Grošelj izposodila v izjemni knjigi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in četrt. Je družabnica starejšim, ki so še dovolj vitalni in si želijo iti na sprehode, na dopuste ali potovanja, po nakupih, obiskati kulturne in druge prireditve ali pa morajo do zdravnika. Morda njihovi sorodniki nimajo časa, da bi jih spremljali, ali živijo drugje, sami pa tega ne zmorejo, ne znajo ali si ne upajo. Ob sebi želijo imeti nekoga, ki nanje popazi, jim pomaga, svetuje, naredi dan prijetnejši. 

Med starejšimi prebivalci Kopra bi težko našli koga, ki ne pozna Ivana Jenka. Leta 1987 je namreč postal predsednik koprskega društva upokojencev in ga vodil kar 21 let. Junija je dopolnil 91 let, prav toliko kot njegova žena Vilma. Ona iz Goriških brd, on iz Tominja pri Ilirski Bistrici, poročena sta 63 let, imata sina in tri vnuke. Danes, ko ju v častitljivih letih spremljajo bolezni in druge starostne tegobe, sta še tesneje povezana, drug drugemu sta v ljubeznivo oporo in podporo.

Ivan Jenko je med drugim spodbudil regijsko in čezmejno sodelovanje upokojencev, bil je med ustanovitelji stranke DeSus v Kopru, športno dejaven, med drugim je bil tudi soustanovitelj balinarskega kluba 4. julij, kjer je žena Vilma še vedno dejavna.

Prvi pomladni dan je bil letos poseben za Franca Severja - Franto, ki je na ta dan dopolnil častitljivih 93 let in predstavil svojo tretjo knjigo, tokrat z naslovom Brnik letališče ali lovišče, v kateri predstavlja razvoj civilnega letalstva v Sloveniji. Knjiga je aktualna, saj smo le nekaj dni prej izvedeli, da je država prodala podjetje Adria Airways, letališče Brnik oziroma Letališče Jožeta Pučnika pa je že od prej v rokah podjetja, ki je v lasti Nemčije.

Franc Sever je na predstavitvi povedal, da je žalosten. Bil je namreč kar 12 let generalni direktor Aerodroma Ljubljana – Pulj in nato do upokojitve direktor podjetja Inex-Adria Airways. »S prodajo letališča smo gospodarstvu onemogočili vključitev v mrežo letalskih povezav po svetu. Ta poteza je nerazumna in kratkovidna. Prodajamo podjetje – strateški prometni objekt, ki nosi državi zlata jajca, podpira gospodarstvo in razvoj turizma in je naše okno v svet. To se dogaja v času, ko obstaja velika negotovost, kako bo z našim morskim oknom v svet.