Koronarni klub Ljubljana že več kot 35 let uspešno deluje na področju vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov. Ti imajo po odpustu iz bolnišnice možnost ambulantne rehabilitacije, ki traja približno tri mesece, potem pa se znajdejo bolj ali manj sami s svojo boleznijo, vprašanji in strahovi.

Zato so že leta 1981 v Ljubljani ustanovili klub, ki je humanitarna neprofitna organizacija kroničnih koronarnih bolnikov. Za bolnike je namreč izredno pomembno, da imajo oporo strokovnega kadra, ki oblikuje in izvaja program. Strokovnjaki s področja srčno-žilne rehabilitacije bolezen poznajo ter skrbi in težave bolnega razumejo, pomaga pa tudi druženje s sotrpini s podobnimi izkušnjami. »Pomembna so namreč nadaljevanje rehabilitacijske vadbe, izobraževanje in spremljanje bolnika, saj na ta način preprečujemo zaplete, ponovne srčno-žilne dogodke, bolniku pomagamo ob ponovni vključitvi v socialno in delovno okolje, skušamo odgovoriti na njegove dvome, omiliti psihološke težave in mu prisluhniti,« pravi Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega Kluba Ljubljana. Ob ustanovitvi je bil prva laična organizacija koronarnih bolnikov v tedanji Jugoslaviji in od takrat nepretrgoma sodeluje z ambulanto za rehabilitacijo kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC.

Če je nekoč veljalo, da so vraščeni nohti posledica pretesnih čevljev ali napačnega striženja nohtov na nogah, pa ima danes kljub udobni obutvi tovrstne težave vse več ljudi, tudi majhni otroci. Vzrokov za to je več, med drugim tudi dedna zasnova stopala, različne anomalije, tudi poškodbe. 

Unguis incarnatus je medicinski izraz za vraščen noht. V praksi to pomeni, da se noht vrašča v okoliško mehko tkivo, kar povzroča bolečino in vnetje, včasih pa tudi bakterijsko okužbo. Najpogosteje je vraščen noht na palcu. Vzroki za vraščanje nohta so največkrat poškodba, preozki čevlji, uživanje nekaterih zdravil in nepravilno pristriženi nohti. Kot opaža Karmen Perko iz centra Pedimed, kjer se ukvarjajo z nego stopal in nohtov, je ljudi s tovrstno težavo vse več. V medicini je praksa, da vraščen noht zdravijo kirurško z operacijo, vendar se pogosto ponovi, sam poseg pa je zelo boleč.

»Župančičeva pot ni cilj, je potovanje, ki se nikoli ne konča.« Tak je slogan tradicionalne poti od Dragatuša do Vinice, po kateri se bodo pohodniki odpravili v soboto, 9. junija, in se poklonili 140. obletnici rojstva Otona Župančiča.

Ta kulturno-športni pohod, dolg 13 kilometrov, simbolno ponazarja pot, ki jo je v mladosti prehodil pesnik, ko se je iz Dragatuša namenil k sorodnikom v svojo rojstno Vinico. Kot dijak se je večkrat iz Novega mesta, kjer se je šolal, odpravil peš čez Gorjance v Dragatuš, kjer je preživel otroška leta. Od tam pa skozi slikovit kraški svet mimo Klepčevega mlina, okljukov reke Lahinje ter belokranjskih steljnikov naprej skozi prijetno senco gozda na Žeželj, kjer stoji Marijina romarska cerkev, k sorodnikom v Vinico.

Anton Aškerc velja za enega najbolj znanih slovenskih pesnikov, v njegov spomin poteka dobro obiskan pohod, ki se začne v Zidanem Mostu in zaključi na Aškerčevi domačiji na Senožetah nad Rimskimi Toplicami. Letošnji bo v soboto, 16. junija, in bo tudi v znamenju čebel in medu.

Že 23. leto zapored bo Kulturno društvo Anton Aškerc Rimske Toplice v sodelovanju s kulturnimi društvi krajevnih skupnosti Rimske Toplice in Zidani Most ter družino Aškerc počastilo spomin na svojega znamenitega rojaka. Pohod so prvič pripravili leta 1996, zasnovali so ga domačini v sodelovanju s prof. Jožico Košak in učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice ter Marjanom Lipovškom iz Velikega Širja. Zaradi velikega zanimanja ljudi in slikovitosti krajev, skozi katere poteka, je takoj postal tradicionalen. Leta 2012 je bila pot v celoti urejena in označena po evropskih standardih. Je redno in lepo vzdrževana, za kar skrbita STIK Laško in občina Laško, poznana pa je po svojevrstnih kažipotih v obliki velike črke A.

Martin Krpan je najbolj znan in še vedno najbolj priljubljen slovenski ljudski junak, za kar je zaslužen pisatelj Fran Levstik. Na Blokah na Notranjskem pa imajo pravo Krpanovo pot, po kateri se bodo že osemnajstič, tokrat 29. aprila, sprehodili pohodniki od blizu in daleč.

Lani je minilo 100 let od izida Levstikove povesti o Martinu Krpanu z ilustracijami Hinka Smrekarja. Ker je bila to prva slovenska slikanica, so jo pri Mladinski knjigi ponovno izdali, saj v vsem stoletju, kot pravijo, ni prav nič izgubila aktualnosti. Podoba klenega kmečkega moža, ki je premagal Brdavsa in obvaroval cesarski Dunaj pred sovražniki, je zasidrana v spominu slehernega Slovenca. Da bi oživili zgodbo o tem neobičajnem možu, ki naj bi živel prav tukaj, v vasici Vrh, so se v bloški občini odločili za Krpanovo pot, pohod po tej 18 oziroma 23 kilometrov dolgi poti pa je vsako leto konec aprila.

Na Vranskem je bila v začetku marca že peta razstava cvetja iz krep papirja, na kateri se je predstavilo več kot 100 izdelovalcev najrazličnejših cvetličnih in drugih aranžmajev iz vse države. Pod pokroviteljstvom občine so jo pripravile članice sekcije Vranske rož'ce, te sicer delujejo v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko.

 »Ko sem se upokojila, sem razmišljala, s čim naj si popestrim dolge jesenske in zimske večere, ko moj vrt počiva. Spomnila sem se, kako nam je nekoč doma v Mariji Reki pri Preboldu domačinka pokazala izdelavo cvetja iz krep papirja. Ko poznaš osnove, te naprej vodijo domišljija in spretni prsti, pa še možgani so zaposleni!« Tako je dejala Mira Kelemen iz Prebolda, ena izmed sto razstavljavcev in izdelovalcev cvetja iz krep papirja, ki so v deževnih dneh konec tedna s svojimi prelepimi živopisnimi cvetnimi aranžmaji obiskovalcem pričarali pravo pomlad.

Tradicionalna prireditev Po nagelj na Limbarsko goro bo letos potekala v nedeljo, 18. marca, in bo v znamenju 30. obletnice. Na 773 metrov visok hrib nad Moravško dolino bo na ta dan treba peš. Prireditev poteka v času med dnevom žena in materinskim dnevom, zato obiskovalkam na cilju podarijo nagelj kot simbolno zahvalo za opravljanje njihove družbene in družinske vloge.

Prireditev Po nagelj na Limbarsko goro so prvič pripravili leta 1989 člani Športnega društva Krašnja, danes so organizacijske niti v rokah Društva krajanov Limbarska Gora. Zadnja leta postaja ta športno-rekreativno-kulturna prireditev res množična, saj so našteli že tudi več kot 10 tisoč obiskovalcev. Praktično ves dan se nekaj dogaja, predstavijo se domači ponudniki hrane, pijače, pridelkov, izdelkov, spominkov in najrazličnejših praktičnih reči. Za kulturni program, ki se bo začel ob 11. uri, bodo poskrbeli učenci Osnovne šole Moravče in Godba na pihala Moravče z gosti, za zabavo člani Ansambla Jureta Zajca in skupina Bojsi, za polne želodce pa domača društva in ponudniki. Ob 9. uri bo maša v tamkajšnji cerkvi svetega Valentina.

Ko se je profesor Franc Gornik leta 1991 upokojil kot dirigent Policijskega orkestra, si je izpolnil dve želji: kupil si je konja in frajtonarico. S kobilo Brino sta bila nerazdružljiva 15 let, harmoniko pa še ima, čeprav ga prsti ne ubogajo več najbolje. Da bi se prenehal ukvarjati z glasbo, petjem, pa seveda ni niti pomislil.

Pred koncem preteklega leta je dirigentsko palico odložil že drugič: tokrat je vodenje Partizanskega pevskega zbora prepustil svojemu mlajšemu nasledniku Iztoku Kocenu. Sam se je preselil med pevce v tem zboru, ki ga je kot dirigent vodil skoraj četrt stoletja. »Leta in bolezen so naredili svoje,« pravi in takoj doda, da se je pač treba prilagoditi svojim zmožnostim. Tako kot je spremenil prehrano zaradi povišanega krvnega sladkorja, in je ob najinem srečanju spil grenko kavo.

Prvo soboto v marcu, letos bo to 3. marca, se pohodniki podajo na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, po poti, po kateri je mladi Josip Jurčič hodil v osnovno šolo. Pohod, ki ga pripravlja Planinsko društvo Polž Višnja Gora, je letos že petindvajseti, zasnovali pa so ga ob 150. obletnici pisateljevega rojstva.

V teh letih je postal eden najbolj prepoznavnih in najbolj priljubljenih pohodov. Poteka v vsakem vremenu in je znan tako po množičnosti kot tudi sproščenem druženju z domačini. Pot je dolga 15 kilometrov in se začne v mestnem jedru Višnje Gore, kjer potekata vpisovanje in plačilo startnine, ki znaša 3 evre in ni obvezna. S plačilom startnine dobijo pohodniki potni kartonček, na katerem zbirajo žige, informacijski in promocijski material ter zagotovljen avtobusni prevoz z Muljave nazaj do izhodišča. Prvi žig prejmejo ob prihodu, drugega v kraju Zavrtače, tretjega na Muljavi, četrtega pa letos na Krki. Start pohoda je med 7. in 10. uro iz Višnje Gore, kjer so urejena brezplačna parkirišča za osebne avtomobile in avtobuse. Tu bodo obiskovalci dobili informacije o dogodkih, povezanih s svetovnim dnevom čebel, 18. maja bo namreč v starem mestnem jedru slovesno odkritje spomenika kranjski sivki, ki izvira iz teh krajev. 

Slovenski kulturni praznik, 8. februar, lahko letos počastite na prav poseben način: s pohodom po poti velikih literatov, ki se začne pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem, kamor se pohodniki tudi vrnejo na osrednjo proslavo. 

V Žirovnici in okolici so se namreč rodili štirje veliki literati, ki so zaslužni za obstoj slovenskega jezika: Matija Čop (Žirovnica), Fran Saleški Finžgar (Doslovče), Janez Jalen (Rodine) in dr. France Prešeren (Vrba). Vse štiri rojstne hiše povezuje dobrih osem kilometrov dolga nezahtevna pot, ki vodi tudi mimo čebelnjaka slikarja in čebelarskega mojstra Antona Janše. Na kulturni praznik Zavod za turizem in kulturo Žirovnica prireja pohod po Poti kulturne dediščine, ki je bila leta 2012 v tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna razglašena za najboljšo tematsko pot, lani pa so zasedli tretje mesto. Izbor namreč sledi znanemu sloganu »turizem smo ljudje« in smernicam zelenega turizma oziroma trajnostnega razvoja v turizmu. Priznanja v kategoriji tematske poti podeljujejo od leta 2011.