Medgeneracijsko
Ob dnevu varne uporabe interneta
Dan varne uporabe interneta, ki ga obeležujemo jutri, 6. februarja, je priložnost, da se osredotočimo na izzive in rešitve, s katerimi se srečujemo v digitalnem okolju. Čedalje bolj iznajdljivi spletni prevaranti ves čas ciljajo na našo zasebnost, osebne podatke in finančna sredstva. Prav tako so na spletu posamezniki, ki širijo sovraštvo. Letošnja tematika dneva je spletno nasilje. Izobraževanja o spletni varnosti bodo ves mesec potekala tudi v socialnem podjetju Simbioza Genesis.
Velik del svojega izobraževanja posvečajo varnostnemu vidiku uporabe spleta in spletnih orodij. Predvsem starejše opozarjajo, da je potrebno biti pozoren na sumljive elektronske pošte, klice iz neznanih številk in spletne strani, kjer ni dovolj podatkov za njihovo verifikacijo.
-
40 let OI v Sarajevu
Od 8. do 19. februarja 1984 so v Sarajevu potekale 14. zimske olimpijske igre, ki so pomenile izjemno priznanje prvi socialistični državi, ki je na svojih tleh gostila olimpijske igre. V osrčju nekdanje Jugoslavije se je zbralo 1272 športnikov iz 49 držav, olimpijske igre v Sarajevu ostajajo v spominih mnogih udeležencev kot najuspešnejše do tedaj ter zaznamovane s toplino in posebno naklonjenostjo prebivalcev Sarajeva in vseh, ki so skrbeli za brezhiben potek tega izjemnega dogodka.
-
februar '24Ljudje Medgeneracijsko
Kaj je čas? Nekaj, kar neprestano beži, so trenutki, ki se nam vtisnejo v spomin, je nekaj, česar se bolj zavedamo, ko smo starejši. V mladosti teče počasi, celo vleče se, ko je več let za nami kot pred nami, pa dnevi minevajo vse hitreje.
Zelo hitro je minilo tudi prvih petdeset let Vzajemnosti, prve in edine revije za starejše. Šestindvajsetega januarja leta 1974 je izšla prvič, takrat še kot priloga Delavske enotnosti, 1985 pa je pogumno zakorakala na samostojno pot kot revija in tudi po zahrbtnem poskusu prevzema leta 1999 ohranila številne bralce do danes. V tem času se je marsikaj spremenilo, a Vzajemnost ostaja priljubljeno branje starejših tudi v vse bolj digitalnem svetu.
-
Moj pogled
Na koncu vsakega dne naredimo piko, obrnimo stran in začnimo na novo. Če ne naredimo pike, brezupno obtičimo. Phil Bosmans
Leto za letom s hrepenenjem in prijaznimi željami zremo v trenutke, ko odštevamo zadnje minute starega, ker prihaja novo. Prejemamo voščila in jih vračamo, pišemo, se kličemo, srečujemo. Veliko je trdnih obljub, da bo odslej vse drugače. Ali ste kdaj preverili, koliko zavez vam je uspelo izpolniti? Letos bo spet čas.
Vse, kar imamo, pa je le dan, ki ga živimo. Včeraj je neizprosno mimo, jutri popolna neznanka. Zato je marsikaj težko uresničiti, saj dnevi z našo starostjo minevajo mnogo hitreje. Kam gredo ure, ki smo jih včasih namenili sto in enemu opravku?
Večje zavedanje o vrednosti rokodelskih znanj
januar '24Ročna dela Medgeneracijsko
aktualno
Rokodelstvo je naše dediščinsko bogastvo, zato znanja, veščine in spretnosti rokodelcev ne smejo v pozabo in jih je nujno ohranjati za prihodnje rodove. Zadnja leta doživlja svojevrsten preporod, saj je zlasti mlajša generacija v njem prepoznala podjetniški potencial. O pomembnosti rokodelstva za sodobni čas priča tudi dejstvo, da je Evropska unija leto 2023 razglasila za leto spretnosti in veščin.
Rokodelski izdelki so narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, zato so dražji od podobnih industrijskih izdelkov. To zavedanje žal ogroža preživetje panoge, pod okriljem katere je uradno prepoznanih že 70 rokodelskih dejavnosti. Da se to ne bi zgodilo, je Slovenija prvič v zgodovini potrdila zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Poleg Nemčije smo edina evropska država, ki je sprejela tovrsten zakon. Ta med drugim upošteva vse, ki delujejo na področju rokodelstva, omogoča prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ureja zaščito kakovostnih rokodelskih izdelkov, spodbuja medsebojno povezovanje rokodelskih centrov in organizacij ter določa ukrepe za ohranjanje in razvoj rokodelstva, tudi s finančnimi razvojnimi spodbudami prek javnih razpisov in javnih pozivov.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
Revščina je problem družbe, ne le posameznika
januar '24Ljudje Medgeneracijsko
Aktualno
Revne upokojenke in upokojenci so med ekonomsko najranljivejšimi skupinami v sodobni družbi, saj je njihova zmožnost, da se dvignejo iz revščine, dejansko zelo omejena. Pri tem so tveganju revščine podvržene zlasti starejše ženske, ogrožene so tudi kmetice in kmetje.
Starostna revščina je bila osrednja nit pogovora na okrogli mizi, ki jo je pripravil zavod Opro in na kateri so sodelovale tudi tri sociologinje z različnih področij. Kot je poudaril direktor zavoda dr. Otto Gerdina, mednarodne organizacije že vrsto let opozarjajo na problem revščine, še posebej pri starejših. Stopnja revščine v 27 državah Evropske unije je leta 2022 znašala 16,5 odstotka, v Sloveniji pa dobrih 12 odstotkov, vendar pa je bila pri ljudeh, starejših od 65 let, še višja, skoraj 19 odstotkov. Velike razlike so med spoloma, saj je bilo za ženske, starejše od 65 let, lani tveganje revščine 22,2 odstotka, za moške pa 14,6 odstotka. Sicer pa je bila zadnja raziskava o revščini pri nas opravljena leta 2010.
Lastnik, upravljanje in delo v domovih
december '23Oskrba Medgeneracijsko
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Naj je vizija dolgotrajne oskrbe še tako dobra ter oskrbovalni programi in pripomočki še tako sodobni, je kakovost oskrbe v domu za starejše odvisna od tega, kdo je njegov lastnik, kdo ga upravlja in vodi ter kdo v njem dela. Pri tem je treba vedeti, da je sodoben dom strokovno središče oskrbe za ves kraj, ne samo za odstotek krajanov, ki so v njem. Kako se to doseže, so po Evropi dobre izkušnje.
V Sloveniji je večinska lastnica domov država, po letu 2000 se z vsakim razpisom koncesij poveča delež zasebnih domov. Ti spadajo v dve skupini. Ena skupina so kapitalske naložbe posameznikov ter domačih ali mednarodnih podjetij, ki ob staranju prebivalstva vstopajo na trg oskrbovalnih storitev. Druga so verske in druge nevladne organizacije, ki so prepoznale perečo potrebo po oskrbi v svoji krajevni skupnosti, zbrale pogum, denar in kader ter dobile od države koncesijo.
Naj bo prostovoljstvo bolj videno in prepoznano
Na Slovenski filantropiji, ki je koordinatorica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, v katero je vključenih 1.900 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, si želijo, da bi bilo prostovoljstvo bolj videno in prepoznano. Zato na mednarodni dan prostovoljstva, 5. december, prirejajo 14. Slovenski kongres prostovoljstva. Predstavili bodo dobre prakse ter skupaj raziskovali kako prostovoljstvo še boljše podpreti in razvijati naprej, tudi znotraj okvira Strategije razvoja prostovoljstva 2024-2028. Dan prostovoljstva sicer poteka pod geslom Moč skupnega dela s podnaslovom Če bi vsak ...
-
Dobro počutjeseptember '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je vzrok hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Koža ljudi v zrelih letih je tanjša, počasneje se obnavlja, zato je tudi občutljivejša za vse, kar bi jo lahko dražilo. Najverjetneje so vaše težave posledica preobčutljivosti za sončne žarke, lahko tudi zaradi povečanega potenja. K težavam na robu lasišča lahko pripomore tudi nekoliko povečano delovanje žlez lojnic. Podobne težave lahko povzroči tudi uporaba premastnih negovalnih krem in mazil, tudi zaščitnih krem pred UV-žarki ali uporaba neprimernih pokrival.
