Medgeneracijsko
Starejših ljudi si nisem tako predstavljala
Aktualno
Konec januarja se je na ljubljanski fakulteti za socialno delo zaključil krožek z naslovom Življenjske zgodbe v objemu spominov, ki je združil starejše upokojene gospe in podiplomske študente te fakultete. Medgeneracijska povezava je dala srečanjem poseben čar, pridobivali so nove izkušnje in izmenjevali stališča, med njimi so se razvila nova prijateljstva.
Kot je povedala izredna prof. dr. Jana Mali, ki je bila ob pomoči mladega raziskovalca Anžeta Štrancarja nosilka projekta, skušajo z izvajanjem medgeneracijskega učenja in izobraževanja v okviru Modre fakultete Univerze v Ljubljani promovirati tudi izmenjavo strokovnega znanja med študenti vseh starosti. »V ta namen razvijamo nove učne programe, ki omogočajo pretok znanja in sodelovanje med generacijami. Eden izmed njih je tudi omenjeni krožek, ki smo ga na naši fakulteti izvajali prvič. Udeleženci so raziskovali življenjski svet ljudi, spoznavali različne metode in tehnike zapisovanja in analiziranja intervjujev, na podlagi katerih so se učili oblikovanja življenjskih zgodb ljudi.« Projekt je bil odlična medgeneracijska izkušnja, udeleženci so bili študent in študentke magistrskega študija socialnega dela in upokojenke, članice Modre fakultete. Prof. Mali pravi, da bodo projekt nadaljevali tudi v prihodnjem študijskem letu.
-
Zgodbemarec '24Medgeneracijsko
Spoznajte jih
V veselje in čast mi je, da lahko delujem v okolju, ki ceni, prepozna in podpira pozitivne učinke prostovoljnega dela. Ker smo vsi na poti v starost, si želim, da bomo znali in zmogli slediti poti, ki smo jo začrtali, je v zahvalo za priznanje Občine Žalec lani povedala Špela Jovan, predsednica Društva Most Žalec, v sklopu katerega delujejo skupine starejših za samopomoč.
Čut za socialno pravičnost in pomoči potrebne je nekako podedovala po svojem pokojnem očetu Ivanu Jovanu, ki je bil kar 32 let predsednik KO ZB NOB borcev Vinska Gora, in po mami Štefki, ki je bila tajnica zveze kot tudi Društva upokojencev Ponikva pri Žalcu. Starši so jo naučili, da je v življenju pomembno, da se medsebojno spoštujemo, da smo potrpežljivi, povezani in vztrajni pri doseganju ciljev. Špela Jovan, ki je po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka, dela kot strokovna vodja programa Mreža stanovanjskih skupin za osebe...
Medgeneracijska koalicija opozarja na pomanjkanje dialoga
Članice Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS), ki jo sestavljajo organizacije mladih in starejših:
Dijaška organizacija Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije, so na novinarski konferenci opozorile, da premier Robert Golob z njimi ne vodi dialoga, obljubljenega na začetku mandata. Zato niso dobili priložnosti, da bi ga med drugim opozorili na stanovanjsko problematiko mladih in starih, na rast življenjskih stroškov in slab dostop do zdravstvene oskrbe.Ob dnevu varne uporabe interneta
Dan varne uporabe interneta, ki ga obeležujemo jutri, 6. februarja, je priložnost, da se osredotočimo na izzive in rešitve, s katerimi se srečujemo v digitalnem okolju. Čedalje bolj iznajdljivi spletni prevaranti ves čas ciljajo na našo zasebnost, osebne podatke in finančna sredstva. Prav tako so na spletu posamezniki, ki širijo sovraštvo. Letošnja tematika dneva je spletno nasilje. Izobraževanja o spletni varnosti bodo ves mesec potekala tudi v socialnem podjetju Simbioza Genesis.
Velik del svojega izobraževanja posvečajo varnostnemu vidiku uporabe spleta in spletnih orodij. Predvsem starejše opozarjajo, da je potrebno biti pozoren na sumljive elektronske pošte, klice iz neznanih številk in spletne strani, kjer ni dovolj podatkov za njihovo verifikacijo.
-
40 let OI v Sarajevu
Od 8. do 19. februarja 1984 so v Sarajevu potekale 14. zimske olimpijske igre, ki so pomenile izjemno priznanje prvi socialistični državi, ki je na svojih tleh gostila olimpijske igre. V osrčju nekdanje Jugoslavije se je zbralo 1272 športnikov iz 49 držav, olimpijske igre v Sarajevu ostajajo v spominih mnogih udeležencev kot najuspešnejše do tedaj ter zaznamovane s toplino in posebno naklonjenostjo prebivalcev Sarajeva in vseh, ki so skrbeli za brezhiben potek tega izjemnega dogodka.
-
februar '24Ljudje Medgeneracijsko
Kaj je čas? Nekaj, kar neprestano beži, so trenutki, ki se nam vtisnejo v spomin, je nekaj, česar se bolj zavedamo, ko smo starejši. V mladosti teče počasi, celo vleče se, ko je več let za nami kot pred nami, pa dnevi minevajo vse hitreje.
Zelo hitro je minilo tudi prvih petdeset let Vzajemnosti, prve in edine revije za starejše. Šestindvajsetega januarja leta 1974 je izšla prvič, takrat še kot priloga Delavske enotnosti, 1985 pa je pogumno zakorakala na samostojno pot kot revija in tudi po zahrbtnem poskusu prevzema leta 1999 ohranila številne bralce do danes. V tem času se je marsikaj spremenilo, a Vzajemnost ostaja priljubljeno branje starejših tudi v vse bolj digitalnem svetu.
-
Moj pogled
Na koncu vsakega dne naredimo piko, obrnimo stran in začnimo na novo. Če ne naredimo pike, brezupno obtičimo. Phil Bosmans
Leto za letom s hrepenenjem in prijaznimi željami zremo v trenutke, ko odštevamo zadnje minute starega, ker prihaja novo. Prejemamo voščila in jih vračamo, pišemo, se kličemo, srečujemo. Veliko je trdnih obljub, da bo odslej vse drugače. Ali ste kdaj preverili, koliko zavez vam je uspelo izpolniti? Letos bo spet čas.
Vse, kar imamo, pa je le dan, ki ga živimo. Včeraj je neizprosno mimo, jutri popolna neznanka. Zato je marsikaj težko uresničiti, saj dnevi z našo starostjo minevajo mnogo hitreje. Kam gredo ure, ki smo jih včasih namenili sto in enemu opravku?
Večje zavedanje o vrednosti rokodelskih znanj
januar '24Ročna dela Medgeneracijsko
aktualno
Rokodelstvo je naše dediščinsko bogastvo, zato znanja, veščine in spretnosti rokodelcev ne smejo v pozabo in jih je nujno ohranjati za prihodnje rodove. Zadnja leta doživlja svojevrsten preporod, saj je zlasti mlajša generacija v njem prepoznala podjetniški potencial. O pomembnosti rokodelstva za sodobni čas priča tudi dejstvo, da je Evropska unija leto 2023 razglasila za leto spretnosti in veščin.
Rokodelski izdelki so narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, zato so dražji od podobnih industrijskih izdelkov. To zavedanje žal ogroža preživetje panoge, pod okriljem katere je uradno prepoznanih že 70 rokodelskih dejavnosti. Da se to ne bi zgodilo, je Slovenija prvič v zgodovini potrdila zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Poleg Nemčije smo edina evropska država, ki je sprejela tovrsten zakon. Ta med drugim upošteva vse, ki delujejo na področju rokodelstva, omogoča prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ureja zaščito kakovostnih rokodelskih izdelkov, spodbuja medsebojno povezovanje rokodelskih centrov in organizacij ter določa ukrepe za ohranjanje in razvoj rokodelstva, tudi s finančnimi razvojnimi spodbudami prek javnih razpisov in javnih pozivov.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
Revščina je problem družbe, ne le posameznika
januar '24Ljudje Medgeneracijsko
Aktualno
Revne upokojenke in upokojenci so med ekonomsko najranljivejšimi skupinami v sodobni družbi, saj je njihova zmožnost, da se dvignejo iz revščine, dejansko zelo omejena. Pri tem so tveganju revščine podvržene zlasti starejše ženske, ogrožene so tudi kmetice in kmetje.
Starostna revščina je bila osrednja nit pogovora na okrogli mizi, ki jo je pripravil zavod Opro in na kateri so sodelovale tudi tri sociologinje z različnih področij. Kot je poudaril direktor zavoda dr. Otto Gerdina, mednarodne organizacije že vrsto let opozarjajo na problem revščine, še posebej pri starejših. Stopnja revščine v 27 državah Evropske unije je leta 2022 znašala 16,5 odstotka, v Sloveniji pa dobrih 12 odstotkov, vendar pa je bila pri ljudeh, starejših od 65 let, še višja, skoraj 19 odstotkov. Velike razlike so med spoloma, saj je bilo za ženske, starejše od 65 let, lani tveganje revščine 22,2 odstotka, za moške pa 14,6 odstotka. Sicer pa je bila zadnja raziskava o revščini pri nas opravljena leta 2010.
