Medgeneracijsko
-
Moj pogled
Na koncu vsakega dne naredimo piko, obrnimo stran in začnimo na novo. Če ne naredimo pike, brezupno obtičimo. Phil Bosmans
Leto za letom s hrepenenjem in prijaznimi željami zremo v trenutke, ko odštevamo zadnje minute starega, ker prihaja novo. Prejemamo voščila in jih vračamo, pišemo, se kličemo, srečujemo. Veliko je trdnih obljub, da bo odslej vse drugače. Ali ste kdaj preverili, koliko zavez vam je uspelo izpolniti? Letos bo spet čas.
Vse, kar imamo, pa je le dan, ki ga živimo. Včeraj je neizprosno mimo, jutri popolna neznanka. Zato je marsikaj težko uresničiti, saj dnevi z našo starostjo minevajo mnogo hitreje. Kam gredo ure, ki smo jih včasih namenili sto in enemu opravku?
Večje zavedanje o vrednosti rokodelskih znanj
januar '24Ročna dela Medgeneracijsko
aktualno
Rokodelstvo je naše dediščinsko bogastvo, zato znanja, veščine in spretnosti rokodelcev ne smejo v pozabo in jih je nujno ohranjati za prihodnje rodove. Zadnja leta doživlja svojevrsten preporod, saj je zlasti mlajša generacija v njem prepoznala podjetniški potencial. O pomembnosti rokodelstva za sodobni čas priča tudi dejstvo, da je Evropska unija leto 2023 razglasila za leto spretnosti in veščin.
Rokodelski izdelki so narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, zato so dražji od podobnih industrijskih izdelkov. To zavedanje žal ogroža preživetje panoge, pod okriljem katere je uradno prepoznanih že 70 rokodelskih dejavnosti. Da se to ne bi zgodilo, je Slovenija prvič v zgodovini potrdila zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Poleg Nemčije smo edina evropska država, ki je sprejela tovrsten zakon. Ta med drugim upošteva vse, ki delujejo na področju rokodelstva, omogoča prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ureja zaščito kakovostnih rokodelskih izdelkov, spodbuja medsebojno povezovanje rokodelskih centrov in organizacij ter določa ukrepe za ohranjanje in razvoj rokodelstva, tudi s finančnimi razvojnimi spodbudami prek javnih razpisov in javnih pozivov.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
Revščina je problem družbe, ne le posameznika
januar '24Ljudje Medgeneracijsko
Aktualno
Revne upokojenke in upokojenci so med ekonomsko najranljivejšimi skupinami v sodobni družbi, saj je njihova zmožnost, da se dvignejo iz revščine, dejansko zelo omejena. Pri tem so tveganju revščine podvržene zlasti starejše ženske, ogrožene so tudi kmetice in kmetje.
Starostna revščina je bila osrednja nit pogovora na okrogli mizi, ki jo je pripravil zavod Opro in na kateri so sodelovale tudi tri sociologinje z različnih področij. Kot je poudaril direktor zavoda dr. Otto Gerdina, mednarodne organizacije že vrsto let opozarjajo na problem revščine, še posebej pri starejših. Stopnja revščine v 27 državah Evropske unije je leta 2022 znašala 16,5 odstotka, v Sloveniji pa dobrih 12 odstotkov, vendar pa je bila pri ljudeh, starejših od 65 let, še višja, skoraj 19 odstotkov. Velike razlike so med spoloma, saj je bilo za ženske, starejše od 65 let, lani tveganje revščine 22,2 odstotka, za moške pa 14,6 odstotka. Sicer pa je bila zadnja raziskava o revščini pri nas opravljena leta 2010.
Lastnik, upravljanje in delo v domovih
december '23Oskrba Medgeneracijsko
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Naj je vizija dolgotrajne oskrbe še tako dobra ter oskrbovalni programi in pripomočki še tako sodobni, je kakovost oskrbe v domu za starejše odvisna od tega, kdo je njegov lastnik, kdo ga upravlja in vodi ter kdo v njem dela. Pri tem je treba vedeti, da je sodoben dom strokovno središče oskrbe za ves kraj, ne samo za odstotek krajanov, ki so v njem. Kako se to doseže, so po Evropi dobre izkušnje.
V Sloveniji je večinska lastnica domov država, po letu 2000 se z vsakim razpisom koncesij poveča delež zasebnih domov. Ti spadajo v dve skupini. Ena skupina so kapitalske naložbe posameznikov ter domačih ali mednarodnih podjetij, ki ob staranju prebivalstva vstopajo na trg oskrbovalnih storitev. Druga so verske in druge nevladne organizacije, ki so prepoznale perečo potrebo po oskrbi v svoji krajevni skupnosti, zbrale pogum, denar in kader ter dobile od države koncesijo.
Naj bo prostovoljstvo bolj videno in prepoznano
Na Slovenski filantropiji, ki je koordinatorica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, v katero je vključenih 1.900 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, si želijo, da bi bilo prostovoljstvo bolj videno in prepoznano. Zato na mednarodni dan prostovoljstva, 5. december, prirejajo 14. Slovenski kongres prostovoljstva. Predstavili bodo dobre prakse ter skupaj raziskovali kako prostovoljstvo še boljše podpreti in razvijati naprej, tudi znotraj okvira Strategije razvoja prostovoljstva 2024-2028. Dan prostovoljstva sicer poteka pod geslom Moč skupnega dela s podnaslovom Če bi vsak ...
-
Dobro počutjeseptember '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je vzrok hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Koža ljudi v zrelih letih je tanjša, počasneje se obnavlja, zato je tudi občutljivejša za vse, kar bi jo lahko dražilo. Najverjetneje so vaše težave posledica preobčutljivosti za sončne žarke, lahko tudi zaradi povečanega potenja. K težavam na robu lasišča lahko pripomore tudi nekoliko povečano delovanje žlez lojnic. Podobne težave lahko povzroči tudi uporaba premastnih negovalnih krem in mazil, tudi zaščitnih krem pred UV-žarki ali uporaba neprimernih pokrival.
Sivi lasje: nosite jih kraljevsko
Dobro počutjefebruar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Moda
Barva vaših las bolj kot oblika pričeske vpliva na to, kako vas ljudje vidijo. Videz popolne urejenosti z naravno sivim tonom pa boste dosegle z zdravimi sijočimi lasmi in urejeno pričesko.
Hollywoodske igralke, ki so se odločile za naraven videz s sivimi lasmi, potrjujejo, da smo ženske v starejših letih lepe tudi s sivimi lasmi. Med zvezdnicami posebej izstopata legendarna britanska igralka Judi Dench, ki še vedno redno dobiva filmske vloge, šteje pa že 88 let, in 76-letna britanska igralka Helen Mirren, ki je še vedno izjemna. Bralci revije People so jo lansko leto izbrali za najlepšo in je tako krasila naslovnico posebne izdaje revije. Igralka je bila ob novici zelo presenečena. Sama pa namesto besede lepota raje uporablja besedo prezenca, ker ji beseda ponazarja samozavest in uživanje polnega življenja. In ne nazadnje je bila tudi pokojna britanska kraljica Elizabeta II. zagovornica lepote sivih las in je vedno imela urejeno pričesko.
-
Zgodbejanuar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Spoznajte jih
Mojster fotografije Janez Korošin, rojen leta 1935 v Ljubljani, še vedno fotografira in uživa pri izdelavi svojih posnetkov v laboratoriju. Ostal je zvest analogni fotografiji in velja za enega velikih mojstrov črno-bele fotografije, ki je njegova velika ljubezen.
Vse od leta 1952 je sodeloval z več kot 900 fotografijami in diapozitivi na več kot 350 razstavah doma in tujini, postavil je veliko samostojnih razstav in prejel prek 95 diplom in priznanj. Leta 1996 ga je Fotografska zveza Slovenije počastila s priznanjem Janeza Puharja za življenjsko delo v fotografiji. Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP mu je leta 2000 podelila naziv EFIAP – Excellence (odličnjak). V Cankarjevem domu pa so mu za 80. rojstni dan priredili pregledno razstavo njegovega dotedanjega dela.
Novosti pri pridobitvi pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
S 1. januarjem 2023 so na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja začele veljati nekatere novosti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Med najpomembnejšimi je izenačitev odmerne lestvice za moške in ženske. Tako zdaj znaša odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za ženske in za moške 63,5 odstotka, za 15 let zavarovalne dobe pa 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se tako moškemu kot ženski prišteje po 1,36 odstotka pokojninske osnove.
