št. 5, april 2010
Dopoldne me je pred službo nagovorila urejena gospa, ki je pravkar pobrala nekaj papirjev, razmetanih ob poti. »Vsak dan jih pobiram, povsod jih polno. Prizadene me, da ljudem ni mar za okolje. Živela sem na podeželju, tam smo vsi spoštovali naravo. Starši so nas tako vzgajali že od malih nog in nas naučili, da odpadki sodijo le v smetnjake.« Pomislila sem na svoje otroštvo, ki je tudi teklo na podeželju, in se strinjala z gospo. Ne vem, ali v mestih niso v tem duhu vzgajali otrok, jasno pa mi je, da samo enkratna očiščevalna akcija ne bo imela daljšega učinka, če ne bomo vsi sistematično skrbeli za lepo in zdravo okolje, pa kjerkoli že živimo. Če ne bomo bolj prijazni ne le do ljudi, tudi do narave, saj je človek njen del, ne moremo pričakovati prijaznega življenja, prijazne starosti. »Narava nam vse vrača,« je še pripomnila gospa. Ko bi se tega le zavedalo več ljudi, predvsem pa vsi »onesnaževalci«!
Kaj pa katastrofe, kot so potresi in izbruhi vulkanov? Tu smo ljudje le nedolžne žrtve, ki jih je v zadnjem času vse več. Naša sodelavka Lada Zei se v tokratni kolumni sprašuje, ali naj bo človeka zaradi tega strah. Če ji kar javno odgovorim, sploh ne pomišljam, da bi se nam to lahko zgodilo. Me pa zanima, ali več ljudi razmišlja tako kot ona ali tako jaz. Ob tem bi rada poudarila, da se moja razmišljanja razlikujejo tudi od stališč drugih avtorjev do nekaterih vprašanj, o katerih pišejo. In vem, da bodo različna tudi mnenja vas, bralcev, čeprav nam tega ne boste povedali. Ugotavljam namreč, da je »pisem bralcev« v zadnjem obdobju zelo malo. Vzroka za to ne znam pojasniti. Vsekakor pa si v uredništvu želimo, da bi jih bilo več, saj je to dobro za bralce in revijo.
In ker je v življenju vse relativno, moramo, da bi laže živeli, tudi s te plati pozitivno gledati na življenje. Veliko dobrega se dogaja, čeprav raje prisluhnemo slabim sporočilom. Pomislimo samo na dobrodelnost, na finančno in drugo pomoč, ki jo ljudje, tudi če sami živijo v pomanjkanju, namenjajo prizadetim. Spomnimo se različnih organizacij in prostovoljcev, ki pomagajo ljudem v stiskah. Ti res ne poznajo sebičnosti.
Posnemajmo jih. Ne skoparimo s prijaznostjo in zavedajmo se, da se vse vrača; kar sejemo, to žanjemo. In ker človekov življenjski cikel radi primerjamo z letnimi časi, je zdaj v polnem razmahu čas sejanja. Sejmo dobro seme!
Vaša urednica
Kazalo
Drugi steber v podporo prvega Nova pokojninska zakonodaja je zbudila veliko pozornost javnosti predvsem v delu, ki ureja obvezno pokojninsko zavarovanje. Novosti pa so predvidene tudi pri dodatnem zavarovanju, ki pa je prostovoljn
Kaj prinaša predlog novega zakona o PIZ? Verjetno ni bralca, ki še ne bi slišal za napovedane spremembe pokojninske zakonodaje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč konec marca posredovalo v javno razpravo predlog novega
Podpora najprimernejšemu preoblikovanju KAD Svet pokojninskega zavoda je na zadnji seji v začetku aprila razpravljal o predlogu zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD). ZPIZ je pokazal velik int
Pristaniški Lent je znova zaživel s kulturnim festivalom »V času moje mladosti je bil Lent zelo zanemarjen kraj starega dela Maribora ob levem bregu Drave, na katerega so tako domačini kot obiskovalci večinoma gledali poniževalno in ga imeli za nekaj manjvr
Mira Dobravec: Če seješ, kaj zraste Tako pravi Mira Dobravec, pred dvema letoma upokojena publicistka, 60. »Leta kar zapiši s številko«, pravi, »do tega nimam nobenih zadržkov.« Nasprotno: »Prepričana sem: moj čas se šele začenja!« Pogo
Klic lahko reši življenje Pred dnevi je, žal kar preveč neopazno minila 30 - letnica svetovalnega telefona Klic v duševni stiski, ki deluje pri kliničnem oddelku Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike Ljubljana. Ob ju
Naše legende: Simona Juvan Čas, v katerem živimo, je čas motenih čustev. Latinska beseda utilitarismus, po mnenju upokojene radijske napovedovalke Simone Juvan, zaznamuje ta čas. Pomeni pa načelo koristnosti, po katerem so meri
Ljubiteljski arhivar Alojz Zavrl iz Srednjih Bitenj že desetletja zbira dokumente o zgodovini kraja ter o življenju in delu sokrajanov. Omari s predali, v katerih so kuverte z več kot 1200 gesli in arhiviranimi članki pra
Poroka z dušo Jože Kukec je tudi v tretjem življenjskem obdobju ostal dejaven na številnih področjih, še zlasti pa tam, kjer ga ljudje potrebujejo – v krajevni skupnosti in pri Lionsih. S prav posebnim veseljem pa
Prvak med veterani Valter Moljk z Dola pri Hrastniku je že dolgo znan med zasavskimi pedagogi, športniki in kmetijci … Zasavci pa so še posebej ponosni nanj od letošnjega marca, ko je prejel zlato medaljo za skok v viši
Spomladanska nega kože V zrelih letih je upočasnjeno delovanje kožnih celic, pravzaprav je zmanjšana intenzivnost njihove zamenjave. Upočasni se tudi nastajanje kolagena in elastina, vezivno tkivo slabi, koža se tanjša, pos
Visok krvni tlak kvari ožilje Previsok krvni tlak dolgoročno vpliva predvsem na nastanek bolezni srca in ožilja, ki so vzrok kar za polovico smrti pri nas. Je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi, srčnega in
Zavarujmo oči pred soncem Okulisti ugotavljajo, da je številne motnje vida mogoče pripisati organizmu neprijaznim navadam, škodljivim vplivom iz okolja, poškodbam in neustrezni razsvetljavi doma in na delovnem mestu (pri branj
Majska krepitev Čas je, da se v objemu s soncem obsijanih pomladnih dni tudi dobro okrepimo. Pred tem je priporočljivo nežno in dobro pretegovanje ter ogrevanje telesa, denimo s kratkim sprehodom, lahko tu
S pravo hrano do zdravega ožilja Naše ožilje je pravcato cestno omrežje, po katerem teče strogo urejen promet krvi s hranilnimi snovmi ali z odpadki. Pri povprečnem odraslem človeku je vseh žil in kapilar za več kot 150 tisoč kilomet
Staranje s hišnim ljubljencem Ljudje, ki se vse življenje posvečajo drugim ljudem, živalim in rastlinam, ohranjajo tak način življenja, dokler je le mogoče. Svoje staranje zaznavajo zunaj sebe, v spremembah okrog sebe, ko opazijo,
Pametna hiša za lažje življenje V pritličju glavne zgradbe Inštituta RS za rehabilitacijo v Ljubljani je urejeno demonstracijsko stanovanje, ki se imenuje Dom IRIS (kratica, sestavljena iz začetnic besed » I nteligentne R ešitve in
Kjer (še) bruhajo vulkani - Islandija Po gospodarskih težavah in devalvaciji islandske valute nam je postala ta otoška država veliko dostopnejši cilj. Otok je najbolj enostavno raziskovati na organiziranih izletih turističnih agencij ali
Za belino soli je zaslužna petola Ste že kdaj slišali za besedo "petola"? Morda veste, s čim jo povezujemo in kakšna je njena naloga? Petola je posebna mikrobna preproga na solinskem polju, ki skrbi, da se solinsko blato in sol ne m
Zavarovana gizdalinka Med posebnostmi slovenske flore se pomladi šopiri močvirski tulipan, a rastlino včasih imenujejo tudi gizdava logarica in še kako drugače. Vsaj pomladi potrebuje veliko mokrote in zaradi izsuševanja m
Ribe se lovijo … Nekaj v Sloveniji se je spremenilo, se vam tudi tako zdi? Ljudje potrpežljivo čakajo v dolgih vrstah, da bodo dali kostni mozeg za obolelo prijateljico. Za več desettisoč evrov plastičnih zamaškov so
Za slovenske zmage Še kar prebiramo različne trditve in razlage, kdo je pravzaprav zaslužen za slovensko osamosvojitev in demokratizacijo naše družbe. Ni prvič, ko nekateri skušajo »popravljati« zgodovinska dejstva, da
Diplomati iz Slovenske hiše Srečanja, ki so se nanizala v zadnjih nekaj tednih, so mi ponudila iztočnico za razmišljanje o diplomaciji. Kaj je to in kdo so diplomati? Kaj bi morali biti, pa to niso? Kaj so naša veleposlaništva?
Slovenija kot Atlantida Zgodba o nastanku vesolja pripoveduje tudi o njegovem neprestanem večanju. Zgodba o Sloveniji, čeprav v primerjavi teh razsežnosti le zgodbica, pa je o neprestanem krčenju in usihanju. Na severu naj