IZPLAČILO LETNEGA DODATKA

Bralka M. Z. iz Ljubljane navaja, da je od začetka letošnjega leta uživalka nadomestila iz invalidskega zavarovanja, zato tudi opravlja samostojno dejavnost le v polovičnem delovnem času, to je 4 ure dnevno. Zanima jo, ali bi morala ob julijskem izplačilu nadomestila prejeti še letni dodatek. Njena prijateljica, ki je tudi uživalka nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ga je namreč prejela, medtem ko ga ona ni.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 določa, da se letni dodatek za letošnje leto izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2017. Višina letnega dodatka je odvisna od višine pokojnine upravičenca do letnega dodatka. Najvišji letni dodatek 400 evrov so prejeli uživalci pokojnin v višini do 430 evrov, 260 evrov uživalci pokojnin od 430,01 evra do 530 evrov, 200 evrov uživalci pokojnin od 530,01 evra do 630 evrov, 150 evrov uživalci pokojnin od 630,01 do 760 evrov, drugi prejemniki, katerih pokojnina znaša več kot 760,01 evra, pa so prejeli 90 evrov letnega dodatka.

ZAJAMČENA INVALIDSKA POKOJNINA

Bralka navaja, da njen mož uživa invalidsko pokojnino, ki je nižja od 500 evrov. Zanima jo, ali bo tudi on upravičen do zajamčene pokojnine v višini 500 evrov, glede na to, da je imel ob invalidski upokojitvi leta 2014 manj kot 40 let pokojninske dobe. Zanima jo tudi, kako bi ji odmerili vdovsko pokojnino, če bi mož umrl pred njo, saj sama nima pokojnine, ker ni bila nikoli zaposlena.

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejeta konec maja letošnjega leta, z veljavnostjo od 1. oktobra 2017, določa, da je ne glede na določbe veljavnega zakona, ki urejajo odmero starostne ali invalidske pokojnine, zavarovancu (moškemu in ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po tem zakonu in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina v višini 500...

DATUM IZPOLNITVE POGOJEV ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka M. K. z Iga navaja, da se je zaposlila 3. julija 1979 in je vseskozi zaposlena. Od leta 2015 je pri njej podana tudi invalidnost III. kategorije zaradi bolezni, zato jo zanima, ali zanjo veljajo ugodnejši pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. 18. junija 2021 bo stara 60 let, vendar se ji starost lahko tudi zniža zaradi skrbi za tri otroke.

Zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine z dopolnitvijo 60 let starosti ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Do leta 2018 velja za zavarovanke prehodno obdobje s postopnim zviševanjem starosti in pokojninske dobe brez dokupa po 4 mesece na leto, npr. letos zavarovanka pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 59 let in 4 mesece ob izpolnjenem pogoju pokojninske dobe brez dokupa 39 let in 8 mesecev. Zakon omogoča določena znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki pridejo v poštev, ko ima zavarovanka izpolnjen pogoj pokojninske dobe brez dokupa pred izpolnitvijo pogoja starosti, saj morata biti za pridobitev pravice do starostne pokojnine sočasno izpolnjena oba pogoja.

VDOVSKA POKOJNINA

Bralca A. K. iz Ljubljane zanima, kdaj bo lahko njegova teta, ki živi v Nemčiji, uveljavila vdovsko pokojnino. Njen mož, ki je iz Slovenije prejemal sorazmerni del starostne pokojnine, je umrl konec leta 2015. V Sloveniji je dopolnil le 2 leti in 4 mesece pokojninske dobe, v Nemčiji pa 28 let in 10 mesecev pokojninske dobe. Teta je bila ob njegovi smrti stara 51 let in 21 dni.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, t. i. čakalno starost, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi v primeru, ko vdova uživa vdovsko pokojnino skupaj z otrokom.

PRENEHANJE PRAVICE DO INVALIDSKE POKOJNINE

Bralka A. K. s Ptuja navaja, da je bila njenemu možu pred leti priznana pravica do invalidske pokojnine. Pred kratkim je pridobil možnost prevzema lastniškega poslovnega deleža v gospodarski družbi. Mož se za to možnost še ni odločil, ker se boji, da bi z vstopom v lastništvo podjetja izgubil pravico do invalidske pokojnine.

Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se namreč obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. To pomeni, da mora biti oseba, za katero je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poslovodna oseba in hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe.

IZPLAČILO 20-ODSTOTNE PREDČASNE POKOJNINE

Bralec s Primorskega navaja, da je od zavoda konec januarja letos prejel negativno odločbo, da ne izpolnjuje pogojev za izplačevanje 20-odstotne predčasne pokojnine. Zahtevano starost 59 let in 4 mesece je namreč izpolnil konec decembra 2016, zahtevek za izplačilo 20-odstotne predčasne pokojnine pa je vložil takoj po novoletnih praznikih. Pogoj pokojninske dobe 40 let pa je imel izpolnjen že poleti 2016. Ker nima vse pokojninske dobe ovrednotene kot pokojninske dobe brez dokupa, 1 leto si je namreč plačeval prispevke za prostovoljno zavarovanje, bo ostal v delovnem razmerju še toliko časa, da bo imel 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Zanima ga, ali je odločitev zavoda pravilna, glede na to, da je pogoje za izplačevanje 20-odstotne predčasne pokojnine izpolnil decembra 2016.

UGODNEJŠE VREDNOTENJE POKOJNINSKE DOBE BREZ DOKUPA

Bralec A. K. iz Ljubljane navaja, da se je starostno upokojil jeseni 2016 pri starosti 58 let s 40 leti in 4 meseci pokojninske dobe brez dokupa. Starost mu je bila znižana zaradi zaposlitve pred 18. letom. Zanima ga, zakaj ni upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe, saj ima več kot 40 let pokojninske dobe, pokojnina pa mu je bila odmerjena le v višini 57,25 odstotka pokojninske osnove, kar je odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka A. L. iz Logatca navaja, da je rojena 11. 4. 1956, nezaposlena in ima skupne pokojninske dobe 32 let in 1 mesec. Za znižanje starosti pa bi lahko uveljavila vzgojo in skrb za dva otroka, zaposlitev pred 18. letom ter 18 mesecev beneficirane dobe, saj je šest let delala na delovnem mestu, na katerem se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Mnenja je, da z upoštevanjem navedenih znižanj že izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino.

NADOMESTILO IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Bralec S. P. z Gorenjskega navaja, da so mu bile z odločbo leta 2014 zavrnjene pravice iz invalidskega zavarovanja kljub ugotovljeni invalidnosti III. kategorije zaradi bolezni, ker ni izpolnjeval pogojev pokojninske dobe. Ob nastanku ugotovljene invalidnosti je bil namreč nezaposlen s 4 leti in 5 meseci pokojninske dobe pri starosti 49 let. Zdaj se je zaposlil za določen čas 6 mesecev, zato ga zanima, ali je upravičen do nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

DOKUP POKOJNINSKE DOBE

Bralka M. K. iz Celja navaja, da je stara 61 let in da bo pogoj pokojninske dobe 39 let in 8 mesecev za predčasno pokojnino izpolnila šele oktobra drugo leto, če bo vse do takrat plačevala prispevek za prostovoljno zavarovanje, ki ga plačuje že nekaj let in znaša zdaj 228 evrov. Zanima jo, ali bi bilo dobro dokupiti manjkajočo pokojninsko dobo in prej uveljaviti predčasno pokojnino.

Upoštevaje starost bralke kot dejstvo, da je že dalj časa prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, bo lahko pri prvem izpolnjenem pogoju starosti uveljavila le pravico do predčasne pokojnine, seveda ob izpolnjenem pogoju pokojninske dobe. V prehodnem obdobju do leta 2018 se pogoji starosti in pokojninske dobe za predčasno pokojnino postopoma dvigujejo po 4 mesece vsako leto. V letu 2016 mora zavarovanka za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine izpolniti pogoj starosti 59 let ter 39 let in 4 mesece pokojninske dobe, v letu 2017 pa starost 59 let in 4 mesece ter 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, leta 2019 pa bo končna starost že 60 let in 40 let pokojninske dobe.