POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO

Bralka A. K. iz Ljubljane navaja, da je njen dolgoletni zunajzakonski partner umrl leta 2005, ko je ona dopolnila 38 let starosti. Družinsko pokojnino uživa njun sin, ki bo zaključil šolanje predvidoma spomladi 2019, ko bo ona že dopolnila 52 let. Zanima jo, ali je upravičena do vdovske pokojnine po zunajzakonskem partnerju in pri kateri starosti jo lahko uveljavi.

Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine, če so izpolnjeni tako splošni pogoji na strani umrlega zavarovanca kot tudi posebni pogoji na strani vdove oziroma vdovca. Z vdovo oziroma vdovcem je pri pridobitvi pravice do vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

PONOVNA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE

Bralka A. K. iz okolice Ljubljane se je starostno upokojila leta 2007 z 39 leti pokojninske dobe. Pokojnina ji je bila odmerjena v višini 90 odstotkov pokojninske osnove, tako odmerjena pokojnina pa se je zaradi zaposlitve po 61. letu starosti povečala še za 2,1 odstotka. Leta 2010 se je ponovno zaposlila. Zdaj jo zanima, ali bo to povečanje upoštevano pri ponovni odmeri starostne pokojnine, saj bo prenehala delovno razmerje konec letošnjega leta, ko bo dopolnila skupne pokojninske dobe 47 let in 6 mesecev.

ODMERA VDOVSKE POKOJNINE ZA SOUŽIVALKO

Bralka A. L. z Dolenjskega navaja, da se je pred desetimi leti razvezala, razvezani mož ji je do smrti, januarja letos, plačeval preživnino, saj ni bila nikoli zaposlena. Od zavoda je prejela odločbo, da ima pravico do vdovske pokojnine, ki znaša 70 odstotkov starostne pokojnine umrlega razvezanega zakonca. Znano pa ji je, da je bivši mož po razvezi več let živel v zunajzakonski skupnosti z mlajšo žensko, s katero nista imela skupnih otrok, zato jo zanima, kaj bi se zgodilo z njeno vdovsko pokojnino, če bo tudi ona uveljavila določene pravice po njem.

POGOJI ZA SORAZMERNI DEL STAROSTNE POKOJNINE

Bralka H. L. iz Cerknice sprašuje, kdaj bo njena mama, ki je bila aprila letos stara 63 let, upravičena do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine. Na Hrvaškem je že leta 2010 pridobila pravico do predčasne pokojnine, saj je imela hrvaške pokojninske dobe 24 let in 5 mesecev, slovenske pa 1 leto in 1 mesec, skupaj torej 25 let in 7 mesecev.

Za bralkino mamo veljajo pogoji starosti in pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki so določeni v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem od 1. januarja 2013 naprej. Zakon v primerjavi s prejšnjim zakonom, ki je veljal do konca leta 2012, za pridobitev pravice do starostne pokojnine za zavarovanko, ki ima izpolnjen pogoj najmanj 20 let pokojninske dobe v prehodnem obdobju, določa višjo starost. Od leta 2013 naprej se starost postopoma zvišuje, in sicer od 61 let, kot je veljala do konca leta 2012, po 6 mesecev vsako leto, tako da letos znaša 64 let, v naslednjem letu pa 64 let in 6 mesecev. Od leta 2020 pa pravice do starostne pokojnine z najmanj 20 leti pokojninske dobe za zavarovanko ne bo več, za zavarovance pa je bila ukinjena že leta 2016. Po končanem prehodnem obdobju, ki velja le še zavarovanko, bodo zavarovanci – tako moški kot ženske – uveljavili starostno pokojnino pri starosti 65 let z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.

POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO

Bralka B. H. iz Kopra navaja, da je njen mož umrl decembra 2001, ko je bila stara 41 let. Družinsko pokojnino sta uživala le otroka, zadnjemu otroku so jo prenehali izplačevati poleti 2006, ko je bila stara že 45 let in 6 mesecev. Zanima jo, ali bo upravičena do dela vdovske pokojnine k starostni pokojnini, za katero bo pogoje izpolnila letos jeseni.

Po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, je vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine tudi, če ji je po smrti moža ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če ji je ta pravica prenehala pred dopolnjenim 53. letom, toda po dopolnjenem 48. letu starosti, pa je lahko ponovno pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko je dopolnila 53 let starosti. Veljavni zakon pa od leta 2013 do leta 2021 postopoma zvišuje starostno mejo za pridobitev vdovske pokojnine po 6 mesecev...

RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI

Bralka A. L. iz Primorske navaja, da je zaradi pogostih bolniških zdravljenj pisno pooblastila osebo iz bližnjega sorodstva za prejem njene pokojnine, ki jih prejema po pošti, ter za plačevanje določenih storitev. Zaradi dvoma glede upravičene porabe njenih sredstev bi ponovno želela sama razpolagati s svojo pokojnino, vendar se pooblaščena oseba s tem ne strinja.

Zakon določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega niti podedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Glede na to, da je pokojnina osebna pravica upravičenca, lahko z njo razpolaga zgolj upravičenec sam. Le upravičenec lahko poda zahtevo, da se pokojnina nakazuje drugi osebi, in sicer na podlagi pisnega pooblastila.

DELNA POKOJNINA

Bralec iz Zasavja navaja, da je uživalec 20-odstotne starostne pokojnine od sredine leta 2016. Glede na to, da je pogoje za starostno pokojnino izpolnil tudi že po prejšnjem zakonu, so mu 20-odstotno starostno pokojnino odmerili od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 18-letnega povprečja plač, ker je bilo to zanj ugodnejše. Zanima ga, ali bi v primeru delne upokojitve, delal bi le 10 ur tedensko, osnova za odmero ostala nespremenjena, saj je le-ta bistveno ugodnejša od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 24-letnega povprečja plač, kot je to določeno za letošnje leto.

POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka A. K. iz Kočevja navaja, da iz zavodovih izračunov izhaja, da bi predčasno pokojnino uveljavila junija 2020 pri starosti 64 let in 2 meseca s 40 leti pokojninske dobe, starostno pokojnino pa pri starosti 65 let. V času pred 31. decembrom 2012 je bila 5 let prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje zaradi nezaposlenosti, poleg tega pa ima tudi 1 leto in 5 mesecev priznano iz naslova skrbi in vzgoje otrok. Zanima jo, ali ji sprememba zakona, ki velja od 1. januarja 2018, omogoča drug datum starostne upokojitve, glede na to, da ima štiri otroke. 

NOVA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE

Bralec A. T. iz Ljubljane navaja, da se je konec leta 2015 starostno upokojil pri starosti 61 let in 5 mesecev. Ker ni želel, da bi mu pokojnino znižali zaradi predčasne upokojitve, je še 1 leto in 1 mesec nadaljeval delovno razmerje, tako da je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V času od 15. januarja 2000 do 14. februarja 2001 je bil namreč nezaposlen in si je sam plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zanima ga, glede na to, da se zdaj prostovoljno zavarovanje upošteva kot pokojninska doba brez dokupa, ali je upravičen do ponovne oziroma do višje odmere starostne pokojnine.

BREMENITEV STAROSTNE POKOJNINE

Bralec A. T. iz Prekmurja navaja, da je njegova starostna pokojnina zelo nizka, saj znaša le 390 evrov. V kratkem pričakuje sodni sklep o izvršbi, zato ga zanima, koliko pokojnine mu bo še ostalo za preživljanje.

Pokojninski in invalidski prejemki so lahko obremenjeni z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova, kot so upravno izplačilna prepoved, sodni sklep o izvršbi, davčni sklep o izvršbi. Zakon o izvršbi in zavarovanju med drugim določa, da je mogoče na dolžnikove denarne prejemke seči do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 76 odstotkov minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.