PONOVNI VSTOP V ZAVAROVANJE

Bralec A. B. z Gorenjskega navaja, da se je leta 2010 starostno upokojil, leta 2014 se mu je ponudila priložnost za zaposlitev po 4 ure dnevno, zato mu zdaj poleg plače izplačujejo tudi polovico starostne pokojnine. Glede na spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju mu je delodajalec predlagal, da bi bil zaposlen le po dve uri dnevno oziroma 20 ur tedensko, saj se je tudi potreba po opravljanju njegovega dela zmanjšala. Zanima ga, kaj to pomeni zanj tako glede obdavčitve kot izplačevanja pokojnine.

IZPLAČILO 20 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralko A. P. iz Ljubljane, ki je že leta 2012 dopolnila starost 65 let in je zaposlena s polnim delovnim časom, zanima, ali bi lahko uveljavila 20 odstotkov starostne pokojnine glede na spremembo zakona. Nadalje sprašuje, ali bo kljub uveljavitvi dela starostne pokojnine lahko uveljavila starostno pokojnino po prejšnjem zakonu, če bo ta zanjo ugodnejši.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z veljavnostjo od 1. januarja 2016 je izplačilo 20 odstotkov pokojnine uredil drugače, kot je bilo urejeno do konca leta 2015. Po novi ureditvi zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po veljavnem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice po zakonu, veljavnem do konca leta 2012, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačujejo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine mu izplačujejo do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

VRSTNI RED ZNIŽANJ STAROSTNE MEJE ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka A. S. iz Logatca navaja, da je bila spomladi 2015 stara 52 let in je imela že 36 let pokojninske dobe iz naslova delovnega razmerja in uživanja denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje, v katero pa je vključenih tudi 5 mesecev zavarovalne dobe s povečanjem. Zanima jo datum izpolnitve pogojev za starostno pokojnino ob upoštevanju znižanja starostne meje zaradi zaposlitve pred 18. letom starosti v trajanju 2 leti in 6 mesecev, zaradi skrbi za dva otroka in zavarovalne dobe s povečanjem v trajanju 5 mesecev.

VDOVSKA POKOJNINA

Bralka A. L. s Štajerskega navaja, da je mož umrl decembra 2008. Ob njegovi smrti je že dopolnila starost 45 let, in ker je bila v delovnem razmerju, sta pravico do družinske pokojnine uživala le otroka, ki sta se šolala. Leta 2013 je ostala brez zaposlitve, zato je začela uživati vdovsko pokojnino skupaj s sinom, ki se je šolal vse do marca 2015. Glede na to, da je bila tudi njej izdana odločba, da ji z istim dnem kot sinu preneha pravica do vdovske pokojnine, jo zanima, ali je pravilna informacija, da bo vdovsko pokojnino znova pridobila z dopolnitvijo starosti 53 let.

UVELJAVITEV PREDČASNE POKOJNINE Z DOKUPOM ŠTUDIJA

Bralec M. T. iz Ljubljane bi se želel čim prej upokojiti, saj dela v zelo stresnem delovnem okolju. Letos bo dopolnil 61 let in ima nekaj več kot 38 let pokojninske dobe iz naslova delovnega razmerja. Ker je zaključil šolanje na višji šoli, ga zanima, ali bi ta čas lahko dokupil in se predčasno upokojil ter za koliko bi bila pokojnina zmanjšana.

Veljavni zakon za čas študija ni predvidel možnosti dokupa, zato je zakonodajalec zaradi lažjega prehoda v strožje pogoje upokojevanja v prehodni določbi zakona do konca leta 2015 zavarovancem omogočil dokup tega obdobja, ki je finančno ugodnejši od drugega dokupa let. Zavarovanec lahko v treh letih po uveljavitvi tega zakona uveljavi pravico do dokupa dveh let za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje, pod pogojem, da ima ob vložitvi zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let...

ŠTUDENTSKO DELO IN UŽIVANJE DRUŽINSKE POKOJNINE

Bralka A. L. iz Ljubljane je uživalka invalidske pokojnine in živi skupaj s hčerko, uživalko družinske pokojnine po očetu. Zaradi nizkih pokojnin hči v okviru možnosti opravlja tudi dela prek študentskega servisa. Glede na to, da je od februarja letos na podlagi tega dela vključena v pokojninsko zavarovanje, jo zanima, ali to zavarovanje vpliva tudi na uživanje oziroma prejemanje družinske pokojnine.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je začel veljati 1. februarja 2015, je posegel tudi v določbo 1. odstavka 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V odgovoru, objavljenem v prejšnji številki revije, je bila omenjena določba zakona citirana še brez upoštevanja navedene spremembe glede študentskega dela. Tako se po 1. odstavku 18. člena zakona obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine.

OBVEZNO ZAVAROVANJE NA PODLAGI DRUGEGA PRAVNEGA RAZMERJA

Bralec A. K. iz Logatca je solastnik in prokurist manjšega podjetja, vendar do zdaj ni bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, saj je to delo opravljal za mesečno plačilo, ki ni dosegalo zneska minimalne plače. Zdaj je dobil informacijo, da veljaven zakon ureja to področje drugače.

Veljaven zakon bistveno drugače ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja za plačilo opravljajo določeno delo. Po prejšnjem zakonu za osebe, ki so na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja prejele plačilo, manjše od zneska minimalne plače, ni veljala obvezna vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zdaj pa obvezno zavarovanje ni več pogojeno z višino doseženega dohodka iz drugega pravnega razmerja, tako da se ta določba ni začela uporabljati že z...

DOKAZOVANJE POKOJNINSKE DOBE S PRIČAMI

Bralca A. L. s Primorskega zanima, ali še lahko uveljavlja pokojninsko dobo s pričami. Šele zdaj je dobil naslove prič, ki bi lahko potrdile njegovo zaposlitev, ki ni bila upoštevana pri upokojitvi. Navedeno zaposlitev ob upokojitvi sploh ni uveljavljal, saj ni bila vpisana v delovno knjižico niti niso obstajala nobena dokazila.

Bralec še vedno lahko uveljavlja pokojninsko dobo tudi le s pričami, če ne razpolaga z delnimi listinskimi dokazi. Postopek za ugotovitev zaposlitve se začne na pisno zahtevo bralca, v kateri poleg podatkov o sporni zaposlitvi navede še naslove vsaj dveh prič, ki bi lahko potrdili njegovo zaposlitev. Pomembno je, da bralec predlaga takšni priči, ki jima je na podlagi lastnega védenja in opažanja znana njegova zaposlitev z vsemi elementi delovnega razmerja, kot so delovni čas, plačilo za opravljeno delo, vnaprej določene delovne naloge, odgovornost za opravljeno delo, nadrejenost, pravica do dopusta … Pričama morajo biti elementi delovnega razmerja neposredno znani, zato naj bi bili zaposleni pri omenjenem delodajalcu v času, ki ga uveljavlja bralec. Če pa bralec ne more predlagati takšnih prič, naj predlaga priče, ki bodo lahko na podlagi lastnih zaznav in sklepanj verodostojno potrdile njegovo zatrjevano zaposlitev.

VDOVSKA POKOJNINA PO ZUNAJZAKONSKEM PARTNERJU

Bralka J. K. s Primorskega navaja, da je 12 let živela v zunajzakonski skupnosti z vdovcem, vendar nista imela prijavljenega skupnega stalnega prebivališča. To je bil po njenem mnenju tudi glavni razlog, da ji zavod ni priznal pravice do vdovske pokojnine. Zanima jo, kakšne možnosti ima na sodišču glede priznanja vdovske pokojnine, saj je vložila tožbo.

Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine, prav tako tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski skupnosti.

PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN

Bralka A. P. z Dolenjskega navaja, da je bila njena hčerka kmalu po rojstvu operirana zaradi rakastega tumorja. Bolezen ji ni pustila nobenih trajnih posledic, uspešno je zaključila študij in je tudi zaposlena. Zanima jo, ali bo imela kakšne ugodnosti pri uveljavljanju pokojnine glede na prestano bolezen.

Po zakonu, veljavnim od 1. 1. 2013, se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leto dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona – zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni vojni invalidi od I. do VI.