SORAZMERNI DEL DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralčeva žena E. P. s Štajerskega navaja, da ima njen mož, ki je hudo zbolel, starostno pokojnino iz Slovenije in Nemčije. Zanima jo, ali je sploh upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, glede na to, da je uživalec sorazmernega dela starostne pokojnine, kot tudi kakšno mora biti njegovo zdravstveno stanje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo. Nadalje bi še rada izvedela, ali ima tudi Nemčija podobno dajatev, če je upokojenec odvisen od pomoči druge osebe.

POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE ZA VDOVCA

Bralec Š. P. z Gorenjskega je vdovsko pokojnino užival skupaj s sinom, ki je bil uživalec družinske pokojnine vse do maja letos, ko je sin dopolnil 26 let starosti. Zanima ga, ali bo z dopolnitvijo starosti 58 let lahko ponovno pridobil vdovsko pokojnino, glede na to, da je bil ob ženini smrti leta 2013 star 44 let in 5 mesecev, ob prenehanju vdovske pokojnine pa 47 let in 4 mesece.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdovec umrle zavarovanke oziroma uživalke pravic, če je do njene smrti dopolnil starost 58 let ali je bil do njene smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njeni smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine tudi, če mu je po njeni smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrli, vdovec pa jih je dolžan preživljati. Če vdovec do smrti zavarovanke ali uživalke pravic še ni dopolnil 58 let starosti, dopolnil pa je 53 let starosti, torej nastopil čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovcu ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.

ODMERA POKOJNINE GLEDE NA DATUM UVELJAVITVE

Bralka A. K. navaja, da je 31. 8. 2015 uveljavila izplačilo 20-odstotnega dela starostne pokojnine z dopolnitvijo 39 let pokojninske dobe brez dokupa, pogoj starosti pa je imela izpolnjen že prej. Razmišlja, ali bi bilo boljše uveljaviti starostno pokojnino decembra 2016 zaradi ugodnejših odmernih odstotkov ali 1. 3. 2017, in bi se ji upoštevali še trije dodatni meseci za ugodnejše vrednotenje.

Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove ter dopolnjene pokojninske dobe, ki se odraža v višini odmernega odstotka. Za 15 let zavarovalne dobe je pokojnina odmerjena od pokojninske osnove v višini 26 odstotkov za moškega in 29 odstotkov za žensko, tako da se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe prišteje 1,25 odstotka oziroma za šest mesecev 0,65 odstotka. V prehodnem obdobju vse do leta 2022 je zakon za zavarovanke določil drugačno vrednotenje pokojninske dobe glede na uveljavitev pravice do pokojnine (od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2016 – 1,41 odstotka oziroma za šest mesecev 0,71 odstotka; od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 – 1,38 odstotka oziroma za šest mesecev 0,69 odstotka; od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022 – 1,3 odstotka oziroma za šest mesecev 0,65 odstotka).

MOŽNOSTI UPOKOJITVE DELOVNEGA INVALIDA

Bralka A. L., od leta 2009 naprej invalidka III. kategorije, navaja, da se ji zdi zelo krivično, ker se bo po izračunu zavoda lahko upokojila šele spomladi 2020 pri starosti 59 let in 3 mesece ter z 41 leti in 6 meseci pokojninske dobe iz delovnega razmerja. Meni, da bi se morali invalidi starostno upokojiti še po prejšnjem zakonu, ki je imel milejše pogoje za starostno pokojnino, ali pa bi morali imeti možnost predčasne upokojitve.

Veljavni zakon za zavarovanko zaostruje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine tako glede starosti kot tudi pokojninske dobe ter uvaja pravico do predčasne pokojnine. Poleg tega razlikuje pokojninsko dobo brez dokupa od pokojninske dobe, kar ima za posledico izpolnitev pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino. To je bil tudi razlog, da zakon v prehodni določbi ureja varstvo pričakovanih pravic za brezposelne zavarovance, invalide in prejemnike poklicne pokojnine, da lahko pod določenimi pogoji še naprej uveljavijo pravico do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, čeprav še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino.

DRUŽINSKI POMOČNIK IN IZPLAČEVANJE DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralka A. K. iz Prekmurja navaja, da je njen brat pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb v celoti odvisen od pomoči tuje osebe. Je uživalec invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, ki znaša 290 evrov. Razmišlja o vključitvi v obvezno zavarovanje kot družinski pomočnik, ker je zdaj prijavljena le v evidenci brezposelnih oseb. Zanima jo, kakšni so pogoji ter postopek in ali se bodo njenemu bratu pokojninski prejemki znižali.

DRUŽINSKA POKOJNINA ODRASLE INVALIDNE OSEBE PO ENEM IZMED STARŠEV

Bralka A. K. iz Kopra navaja, da je hčeri kot invalidu I. kategorije zaradi bolezni od julija 2014 priznana invalidska pokojnina v višini 400 evrov. Ker hčeri prejemki kljub skupnemu gospodinjstvu ne zadoščajo za življenje, jo zanima, ali bo po njeni smrti upravičena do družinske pokojnine. Po očetovi smrti spomladi 2013 je od zavoda prejela negativno odločbo glede družinske pokojnine z obrazložitvijo, da pred očetovo smrtjo ni bila popolnoma nesposobna za pridobitno delo.

PONOVNI VSTOP V ZAVAROVANJE

Bralec A. B. z Gorenjskega navaja, da se je leta 2010 starostno upokojil, leta 2014 se mu je ponudila priložnost za zaposlitev po 4 ure dnevno, zato mu zdaj poleg plače izplačujejo tudi polovico starostne pokojnine. Glede na spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju mu je delodajalec predlagal, da bi bil zaposlen le po dve uri dnevno oziroma 20 ur tedensko, saj se je tudi potreba po opravljanju njegovega dela zmanjšala. Zanima ga, kaj to pomeni zanj tako glede obdavčitve kot izplačevanja pokojnine.

IZPLAČILO 20 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralko A. P. iz Ljubljane, ki je že leta 2012 dopolnila starost 65 let in je zaposlena s polnim delovnim časom, zanima, ali bi lahko uveljavila 20 odstotkov starostne pokojnine glede na spremembo zakona. Nadalje sprašuje, ali bo kljub uveljavitvi dela starostne pokojnine lahko uveljavila starostno pokojnino po prejšnjem zakonu, če bo ta zanjo ugodnejši.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z veljavnostjo od 1. januarja 2016 je izplačilo 20 odstotkov pokojnine uredil drugače, kot je bilo urejeno do konca leta 2015. Po novi ureditvi zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po veljavnem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice po zakonu, veljavnem do konca leta 2012, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačujejo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine mu izplačujejo do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

VRSTNI RED ZNIŽANJ STAROSTNE MEJE ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka A. S. iz Logatca navaja, da je bila spomladi 2015 stara 52 let in je imela že 36 let pokojninske dobe iz naslova delovnega razmerja in uživanja denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje, v katero pa je vključenih tudi 5 mesecev zavarovalne dobe s povečanjem. Zanima jo datum izpolnitve pogojev za starostno pokojnino ob upoštevanju znižanja starostne meje zaradi zaposlitve pred 18. letom starosti v trajanju 2 leti in 6 mesecev, zaradi skrbi za dva otroka in zavarovalne dobe s povečanjem v trajanju 5 mesecev.

VDOVSKA POKOJNINA

Bralka A. L. s Štajerskega navaja, da je mož umrl decembra 2008. Ob njegovi smrti je že dopolnila starost 45 let, in ker je bila v delovnem razmerju, sta pravico do družinske pokojnine uživala le otroka, ki sta se šolala. Leta 2013 je ostala brez zaposlitve, zato je začela uživati vdovsko pokojnino skupaj s sinom, ki se je šolal vse do marca 2015. Glede na to, da je bila tudi njej izdana odločba, da ji z istim dnem kot sinu preneha pravica do vdovske pokojnine, jo zanima, ali je pravilna informacija, da bo vdovsko pokojnino znova pridobila z dopolnitvijo starosti 53 let.