POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO

Bralka B. H. iz Kopra navaja, da je njen mož umrl decembra 2001, ko je bila stara 41 let. Družinsko pokojnino sta uživala le otroka, zadnjemu otroku so jo prenehali izplačevati poleti 2006, ko je bila stara že 45 let in 6 mesecev. Zanima jo, ali bo upravičena do dela vdovske pokojnine k starostni pokojnini, za katero bo pogoje izpolnila letos jeseni.

Po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, je vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine tudi, če ji je po smrti moža ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če ji je ta pravica prenehala pred dopolnjenim 53. letom, toda po dopolnjenem 48. letu starosti, pa je lahko ponovno pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko je dopolnila 53 let starosti. Veljavni zakon pa od leta 2013 do leta 2021 postopoma zvišuje starostno mejo za pridobitev vdovske pokojnine po 6 mesecev...

RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI

Bralka A. L. iz Primorske navaja, da je zaradi pogostih bolniških zdravljenj pisno pooblastila osebo iz bližnjega sorodstva za prejem njene pokojnine, ki jih prejema po pošti, ter za plačevanje določenih storitev. Zaradi dvoma glede upravičene porabe njenih sredstev bi ponovno želela sama razpolagati s svojo pokojnino, vendar se pooblaščena oseba s tem ne strinja.

Zakon določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega niti podedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Glede na to, da je pokojnina osebna pravica upravičenca, lahko z njo razpolaga zgolj upravičenec sam. Le upravičenec lahko poda zahtevo, da se pokojnina nakazuje drugi osebi, in sicer na podlagi pisnega pooblastila.

DELNA POKOJNINA

Bralec iz Zasavja navaja, da je uživalec 20-odstotne starostne pokojnine od sredine leta 2016. Glede na to, da je pogoje za starostno pokojnino izpolnil tudi že po prejšnjem zakonu, so mu 20-odstotno starostno pokojnino odmerili od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 18-letnega povprečja plač, ker je bilo to zanj ugodnejše. Zanima ga, ali bi v primeru delne upokojitve, delal bi le 10 ur tedensko, osnova za odmero ostala nespremenjena, saj je le-ta bistveno ugodnejša od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 24-letnega povprečja plač, kot je to določeno za letošnje leto.

POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka A. K. iz Kočevja navaja, da iz zavodovih izračunov izhaja, da bi predčasno pokojnino uveljavila junija 2020 pri starosti 64 let in 2 meseca s 40 leti pokojninske dobe, starostno pokojnino pa pri starosti 65 let. V času pred 31. decembrom 2012 je bila 5 let prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje zaradi nezaposlenosti, poleg tega pa ima tudi 1 leto in 5 mesecev priznano iz naslova skrbi in vzgoje otrok. Zanima jo, ali ji sprememba zakona, ki velja od 1. januarja 2018, omogoča drug datum starostne upokojitve, glede na to, da ima štiri otroke. 

NOVA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE

Bralec A. T. iz Ljubljane navaja, da se je konec leta 2015 starostno upokojil pri starosti 61 let in 5 mesecev. Ker ni želel, da bi mu pokojnino znižali zaradi predčasne upokojitve, je še 1 leto in 1 mesec nadaljeval delovno razmerje, tako da je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V času od 15. januarja 2000 do 14. februarja 2001 je bil namreč nezaposlen in si je sam plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zanima ga, glede na to, da se zdaj prostovoljno zavarovanje upošteva kot pokojninska doba brez dokupa, ali je upravičen do ponovne oziroma do višje odmere starostne pokojnine.

BREMENITEV STAROSTNE POKOJNINE

Bralec A. T. iz Prekmurja navaja, da je njegova starostna pokojnina zelo nizka, saj znaša le 390 evrov. V kratkem pričakuje sodni sklep o izvršbi, zato ga zanima, koliko pokojnine mu bo še ostalo za preživljanje.

Pokojninski in invalidski prejemki so lahko obremenjeni z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova, kot so upravno izplačilna prepoved, sodni sklep o izvršbi, davčni sklep o izvršbi. Zakon o izvršbi in zavarovanju med drugim določa, da je mogoče na dolžnikove denarne prejemke seči do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 76 odstotkov minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.

ZAGOTOVLJENA STAROSTNA POKOJNINA

Bralec A. K. iz Celja navaja, da so mu konec leta 2013 priznali starostno pokojnino po prejšnjem zakonu, ker je pogoje zanjo izpolnil v času uživanja denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje. Za izpolnitev pogoja 40 let pokojninske dobe so mu upoštevali tudi dodano dobo za čas služenja vojaškega roka. Zanima ga, ali zaradi upoštevanja dodane dobe ni upravičen do izplačila 500 evrov pokojnine, saj njegova starostna pokojnina zaradi tega ni bila znižana.

NAJNIŽJA INVALIDSKA POKOJNINA

Bralka navaja, da je uživalka invalidske pokojnine od leta 1994 naprej, ki pa ne dosega zneska 500 evrov. Invalidska pokojnina ji je bila odmerjena na podlagi 22 let pokojninske dobe z 20-odstotnim dodatkom za invalidnost. Zanima jo, zakaj za mesec oktober ni prejela pokojnine v višini 500 evrov, saj je njena znanka, tudi invalidska upokojenka, le-to dobila. Ali je razlog, da je bila znanka invalidsko upokojena po letu 2000, saj tudi ona ni imela polne pokojninske dobe.

POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO

Bralec A. L. iz Notranjske navaja, da je pred kratkim hudo zbolel. Obstaja verjetnost trajne nesposobnosti za pridobitno delo, zato ga zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, ki je pri njem ugotovljena popolna nezmožnost za delo oziroma invalidnost I. kategorije. Ker je star le malo več kot 40 let, se ne bi želel še invalidsko upokojiti, poleg tega bi bila invalidska pokojnina verjetno nizka, ker ima le malo več kot 20 let pokojninske dobe.

ZNIŽANJE STAROSTNE MEJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO STAROSTNE POKOJNINE

Bralec J. K. iz Ljubljane navaja, da je pred kratkim prejel izračun datuma izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Iz izračuna zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je razvidno, da bo do starosti 63 let in 6 mesecev dopolnil 39 let in 2 meseca pokojninske dobe brez dokupa, saj se mu zahtevana starost 65 let zaradi zavarovalne dobe s povečanjem zniža za 1 leto in 6 mesecev. Od znanca je slišal, da se mu lahko starost zniža še za čas služenja vojaškega roka, ki ga je služil 14 mesecev in 15 dni, zato ga zanima, ali se z uveljavljanjem vojaškega roka dejansko spremeni datum že predvidene upokojitve.