Pogosto se dogaja, da gre tok dogodkov v smer, ki se ne sklada z našimi pričakovanji. V takih okoliščinah ne pomaga stokanje zaradi krivice, ki nam jo nalaga usoda, veliko bolje je, da skušamo odpraviti vzroke za nastale težave. No, velikokrat pa se zgodi, da ostanemo nemočni, še posebej takrat, ko nam življenje kroji oblast. To se je na primer zgodilo v Ameriki, kjer novoizvoljeni predsednik napoveduje korenite spremembe, ki bodo življenje ljudi v še večji meri podredile interesom kapitala, torej skupini najbogatejših državljanov.

Za slovenske zmage 

Ko filharmoniki, narodno-zabavni ansambli ter bolj ali manj uspešni estradniki zaključijo praznične koncerte, se znova srečamo z realističnim vsakdanom. Izrekli smo veliko lepih želja in smo bili praviloma pri tem iskreni, a se vendarle velja vprašati, ali so te lepe želje in pričakovanja uresničljivi. No, upanje umre zadnje, narobe bi bilo, če bi se vnaprej predali malodušju.

Vlada in njen statistični urad nam sporočata, da smo se v glavnem izvlekli iz krize, gospodarska rast je nad povprečjem evrskega območja, ministri pripravljajo potrebne reforme, tudi pogovori med sindikati, vlado in delodajalci so menda konstruktivni, nadzorni mehanizmi države so menda vse učinkovitejši, tudi v sodstvu in zdravstvu se krajšajo čakalne dobe … Vse to bi nas moralo spodbuditi, da bi z več optimizma gledali, kaj nam prinaša bližnja in tudi nekoliko bolj oddaljena prihodnost.

Praznične bleščice

V prazničnih dneh so tudi naši kraji okrašeni, veselimo se praznikov in upamo, da bo z novim letom kriza premagana in bomo vsi deležni napredka. Najbolj se na ta pričakovani premik pripravljajo trgovci, ki zlasti v predprazničnem času popestrijo svojo ponudbo in potrošnikom obljubljajo ugodnosti ter jih spodbujajo k porabi pričakovanih dohodkov. V resnici je na policah veliko blaga, ki ga pravzaprav ne potrebujemo. Naše morebitne pomisleke o potrebnosti ali kakovosti trgovske ponudbe nam skušajo pregnati reklame, ki nas prepričujejo, kako je...

Za slovenske zmage

Zagotovo je zelo tvegano napovedati, kakšni bodo izidi letošnjih predsedniških volitev v ZDA, nesporno pa je, da predvolilna soočenja zelo pozorno spremljajo tako v Ameriki kot tudi po svetu. Gre pač za izbiro predsednika najmočnejše države na svetu, ki s svojim ravnanjem v veliki meri vpliva na smer prihodnjega razvoja odnosov v mednarodni skupnosti.

Kljub nezanesljivosti javnomnenjskih raziskav, ki dajejo prednost izvolitvi Hillary Clinton, bo dokončna odločitev ameriških volivcev znana šele po preštetju vseh oddanih glasov. Pa vendar, izvolitev Donalda Trumpa bi bila zagotovo senzacija. Republikanskemu predsedniškemu kandidatu so namreč odrekli podporo celo v stranki, ki mu je omogočila kandidaturo, saj je v zadnjih mesecih velikokrat šel daleč čez rob še sprejemljivega. Kako naj bi bil verodostojen predsedniški kandidat, če se celo sam hvali, da se mu je uspelo izogniti plačevanju...

Veliko jih je spregledalo navodilo nemških oblasti, naj si prebivalstvo zagotovi vsaj za dva tedna najpotrebnejših živil in vode, ker bi bila v morebitnih izrednih razmerah motena redna oskrba. To sporočilo se časovno ujema z razporejanjem vojaških enot zveze NATO v baltskih državah, na Poljskem in v Ukrajini ter rusko razglasitvijo najvišje bojne pripravljenosti enot, nameščenih na tem območju. Prav tako ni videti rešitve spopadov na Bližnjem vzhodu, česar se najbolj veselijo trgovci z orožjem. V resnici so se varnostne razmere v svetu v zadnjih letih dramatično poslabšale in posledično države vstopajo v nov krog oboroževalne tekme. Tudi Slovenija se je zavezala, da bo povečala izdatke za oborožitev.

Za slovenske zmage

Potrebno je veliko trdega dela, odrekanja, vztrajnosti in ne nazadnje tudi talenta, da postaneš najboljši med najboljšimi. Slovenski športniki so na letošnjih olimpijskih igrah to dosegli in Slovenija je med vsemi udeleženci na tem največjem svetovnem tekmovanju med najuspešnejšimi državami. Športni uspehi so lahko navdih tudi drugim, vendar je že na prvi pogled očitno, da športniki močno odstopajo od povprečja v naši družbi. Še posebej, ko gre za politiko. Nekako nam ne uspe doseči temeljnega soglasja, kaj bi pravzaprav želeli doseči kot skupnost, pri odločanju so bolj kot cilji skupnosti v ospredju interesi posameznih skupin, še posebej strank. Zakaj se na primer kar naprej vračamo k nekakšnim ideološkim temam, ko pa vsi vemo, da se s tem le ohranja razkol v narodu, kar nas odvrača od reševanja temeljnih razvojnih vprašanj?

Za slovenske zmage 

Mnogi nogometni navdušenci smo se veselili evropskega nogometnega prvenstva v Franciji, čeprav so bile nad njim zlovešče teroristične grožnje islamskih skrajnežev. V resnici je terorizem nevarnost, ki je do temeljev pretresla svet, in odgovorov, kako preprečiti to nevarnost, nimamo. Vsi, ki bi morali poskrbeti za varnost, so se namreč do zdaj bolj kot z vzroki ukvarjali z različnimi »tehničnimi« ali »tehnološkimi« ukrepi, ki naj bi preprečili dejanja skrajnežev.

Evropsko nogometno prvenstvo v Franciji pa je razgrnilo še eno bolečo plat našega sobivanja. Gre za to, da lahko peščica skrajnežev vrže senco na športni dogodek, ki se ga veseli ogromna večina športnih navdušencev in vseh tistih, ki vidijo v športu plemenito tekmovanje, v katerem naj zmaga tisti, ki je boljši. Vendar dogajajo se izgredi, ki z bistvom športa nimajo nobene povezave. Praviloma predstavljajo visoko varnostno tveganje skupin, ki so praviloma povezane s skrajno desničarsko ali nacionalistično ideologijo. Njim sploh ne gre za športni dogodek, tega izrabljajo le za predstavitev svojih skrajnih stališč. Pri tem jim – hote ali nehote – v veliki meri pomagajo tudi mediji, ki v bitki za naklado ali gledanost in poslušanost tem skrajnim skupinam namenjajo pozornost, kakršno si želijo. Zato se je treba ob poročanju o huliganskih izgredih »navijačev« vprašati tudi o odgovornosti medijev in novinarjev, ki o teh dogodkih samo »objektivno« poročajo, spregledajo pa vzroke za njih.

ZA SLOVENSKE ZMAGE

Državljani Slovenije smo se na referendumu odločili za vstop v Evropsko unijo, ker smo verjeli, da si bomo tako povečali možnosti za vsestranski razvoj in krepitev demokracije. Res je, da smo s tem korakom vstopili v družino najbolj razvitega dela naše celine in smo dobili možnost večje gospodarske in politične vključenosti v to skupnost enakopravnih narodov in držav. Prvotno navdušenje pa je z leti splahnelo, še posebej ko smo ugotovili, da so v tej zvezi nekatere države enakopravnejše od drugih.

Za slovenske zmage 

O tem, da je družba razslojena in da imajo nekateri veliko, drugi malo, se lahko prepričamo na vsakem koraku. Tako je povsod po svetu. Razlika je predvsem v tem, v kolikšni meri družba oziroma oblast te razlike vsaj omili, če jih že ne more odpraviti. Pri nas se morda še bolj kot v primerljivih državah prepad med revnimi in bogatimi poglablja in vse več ljudi živi pod pragom revščine.

 Zagovorniki tako imenovane tržne ekonomije nas prepričujejo, da s tem ni nič narobe ter da so revni sami krivi, ker se jim ne uspe preriniti v sloj premožnih. No, načeloma ni nič slabega, če tisti, ki več prispevajo, tudi več zaslužijo. Težko pa je razumeti, če država dopušča bogatenje na nepošten način, če dovoljuje krajo nekdaj skupnega premoženja. Kako je na primer mogoče, da lastniki podjetij ne plačujejo delavcem in ne izpolnjujejo z zakoni določenih davkov in prispevkov, sebi pa nakazujejo astronomske nagrade za »uspešno poslovanje«? To...

Za slovenske zmage

Za večino ljudi je sočutje povsem običajen odnos do okolja, v katerem živimo. Pripravljeni smo pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Tudi pri nas nam posamezniki skušajo vtepsti v glavo, da je za zdravo družbo najpomembnejša tekmovalnost, kjer je vsak sam odgovoren za svoj družbeni in socialni položaj. To seveda ne drži, bistveno je, v kakšnem družbenem okolju živimo, katere vzorce in vrednote smo pripravljeni sprejeti in jih udejanjati. Med drugim tudi sočutje in solidarnost.