Državljani se včasih vprašamo, kaj je vodilo politikov, da si tako močno želijo pridobiti oblast. Ali si res želijo skrbeti za blaginjo ljudi ali pa gre samo za pohlep in slo po moči, oblasti in osebnih koristih. Pri tem je sklicevanje na demokracijo, človekove pravice, skrb za javno dobro … pogosto le kulisa, ki naj prepriča tiste, ki jih politiki želijo voditi. Pri tem se zavedajo, da morajo ustvariti vtis o svoji dobronamernosti in iskrenosti. Praviloma potem, ko se dokopljejo do oblasti, na svoje obljube pozabijo in sledijo trdi logiki strank in kapitala. Primerov, ki potrjujejo to ugotovitev, je veliko – tako pri nas kot drugje po svetu. V tem je tragična zmota volivcev, ki jih z raznovrstnimi »tržnimi prijemi« politiki prepričujejo, da je bistvo demokracije v izbiri na volitvah.

Razdeljeni polotok

Težko je razumeti, da bi obubožana Severna Koreja lahko ogrozila mir v svetu. Drži, da je mir ves čas ogrožen, vendar je grožnja severnokorejskega diktatorja Kima Jonga Una, da bo napadel ZDA, več kot nenavadna. Malce spominja na šalo, ko so se Črnogorci dogovarjali, ali naj napovedo vojno Ameriki, z namenom, da bi jih ta okupirala, in se je eden od predlagateljev vprašal, kakšne bi bile posledice, če bi Črna gora zmagala. Toda šalo na stran, Severna Koreja ima balistične rakete in jedrsko orožje in njihove grožnje naj bi bile odgovor na sankcije, ki so jih za to državo, na predlog ZDA, razglasili Združeni narodi. To odločitev je podprla tudi Kitajska, ki je bila do zdaj pravzaprav glavna podpornica severnokorejskega režima.

V odnosih med Evropo in Združenimi državami Amerike je vse več razpok, nasprotij, ki bodo imele dolgoročne posledice za ves svet. Stoletno zavezništvo se z odločitvami 45. predsednika ZDA Donalda Trumpa krha, spodjedajo ga odločitve, ki se skrivajo za geslom »Najprej Amerika«. Prav, vsaka oblast naj najprej poskrbi za blaginjo svojih državljanov, tako bi morale delovati tudi evropske vlade. Pri tem pa je vendarle treba upoštevati, da je svet povezan, soodvisen, države so se z mednarodnimi pogodbami zavezale spoštovati sprejete zaveze.

Ogrožena varnost

Skokovit tehnološki razvoj čutimo na vseh področjih življenja, brez računalnikov in drugih sodobnih naprav si ne znamo predstavljati sodobne družbe. Pravzaprav z njihovo pomočjo deluje celoten ustroj države – od javne uprave do zdravstva, prometa, oskrbe z elektriko, vodo, energenti … Dokler vse deluje, sploh ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi se ti sistemi podrli. Toda tudi to je mogoče, zato so tudi visokotehnološki sistemi ranljivi, še posebej če jih skušajo onesposobiti ljudje s slabimi nameni. Tako na primer posamezniki občasno dobimo na osebni računalnik sporočilo, ki nam obljublja velik zaslužek, če bomo na svojem bančnem računu »shranili« določeni znesek. Zaslužka seveda ni, kaj lahko pa se zgodi, da bomo čez nekaj dni ugotovili, da je naš bančni račun prazen. Tudi zaradi takih izkušenj velja biti zelo previden pri sprejemanju tovrstnih ponudb in posredovanju podatkov na sumljive naslove.

Za slovenske zmage

Nesmiselno dejanje ali slabo prikrito nevednost ljudje označimo kot «brcanje v temo«, kot nekaj, kar je brez učinka in zato čista izguba časa. Preudarni ljudje tega pač ne počnejo, še posebej kadar se izpostavljajo javnosti. Na primer tisti, ki objavljajo v časnikih ali pa nas s svojimi stališči prepričujejo na radiu, televiziji ali najnovejših družabnih omrežjih. Od ljudi, ki si želijo vplivati na javno mnenje, pričakujemo, da so dovolj samokritični in odgovorni do ljudi, ki jih naslavljajo. Vendar pogosto doživljamo prav nasprotno, tisto, kar označujemo kot »medijska scena«, je prepogosto onesnaženo z lažmi, polresnicami, podtikanji, navajanjem »trditev iz zanesljivih virov« … Kadar gre za tako imenovane rumene medije, ki najraje objavljajo novice o zasebnosti estradnikov, običajno skomignemo z rameni in si pač mislimo svoje. Drugače pa je, kadar gre za resne zadeve, takrat pa ima lahko zavajanje javnosti zelo resne posledice.

Kadar začnejo politiki govoriti o svojem ravnanju kot predanosti za dobro ljudi, velja zastriči z ušesi. Njihovo ravnanje je namreč praviloma v velikem nasprotju s tistim, kar obljubljajo. Še posebej je to značilno v predvolilnem času, ko nas prepričujejo o svojem nesebičnem žrtvovanju za dobro državljanov in države. Najbolj svež primer so Trumpove obljube, da bodo ZDA z njim kot predsednikom spet postale prva sila sveta in bodo Američani v polni meri deležni novega gospodarskega razcveta. Nemudoma se je lotil uresničevanja svojih obljub.

Za slovenske zmage 

Najbrž ima vsakdo med nami zelo različen odnos do varanja. Predvsem si ga zelo različno razlagamo. Nekateri ga razumemo kot le zlorabo zaupanja v osebnih odnosih, kot »skok čez plot«, drugi pa kot goljufanje in sleparijo. O varanju v osebnih odnosih je težko govoriti, ne da bi vedeli za vzroke, ki do tega pripeljejo. Kadar gre za odnos med posamezniki, je treba pač poznati okoliščine, ki privedejo do takega ravnanja. In spet, ljudje – tudi glede na osebne življenjske izkušnje – zelo različno sodimo, kaj je sprejemljivo in kaj ne. No, vsekakor pa varanje tudi v zasebnih odnosih ni vrlina spodobnih ljudi.

Pogosto se dogaja, da gre tok dogodkov v smer, ki se ne sklada z našimi pričakovanji. V takih okoliščinah ne pomaga stokanje zaradi krivice, ki nam jo nalaga usoda, veliko bolje je, da skušamo odpraviti vzroke za nastale težave. No, velikokrat pa se zgodi, da ostanemo nemočni, še posebej takrat, ko nam življenje kroji oblast. To se je na primer zgodilo v Ameriki, kjer novoizvoljeni predsednik napoveduje korenite spremembe, ki bodo življenje ljudi v še večji meri podredile interesom kapitala, torej skupini najbogatejših državljanov.

Za slovenske zmage 

Ko filharmoniki, narodno-zabavni ansambli ter bolj ali manj uspešni estradniki zaključijo praznične koncerte, se znova srečamo z realističnim vsakdanom. Izrekli smo veliko lepih želja in smo bili praviloma pri tem iskreni, a se vendarle velja vprašati, ali so te lepe želje in pričakovanja uresničljivi. No, upanje umre zadnje, narobe bi bilo, če bi se vnaprej predali malodušju.

Vlada in njen statistični urad nam sporočata, da smo se v glavnem izvlekli iz krize, gospodarska rast je nad povprečjem evrskega območja, ministri pripravljajo potrebne reforme, tudi pogovori med sindikati, vlado in delodajalci so menda konstruktivni, nadzorni mehanizmi države so menda vse učinkovitejši, tudi v sodstvu in zdravstvu se krajšajo čakalne dobe … Vse to bi nas moralo spodbuditi, da bi z več optimizma gledali, kaj nam prinaša bližnja in tudi nekoliko bolj oddaljena prihodnost.

Praznične bleščice

V prazničnih dneh so tudi naši kraji okrašeni, veselimo se praznikov in upamo, da bo z novim letom kriza premagana in bomo vsi deležni napredka. Najbolj se na ta pričakovani premik pripravljajo trgovci, ki zlasti v predprazničnem času popestrijo svojo ponudbo in potrošnikom obljubljajo ugodnosti ter jih spodbujajo k porabi pričakovanih dohodkov. V resnici je na policah veliko blaga, ki ga pravzaprav ne potrebujemo. Naše morebitne pomisleke o potrebnosti ali kakovosti trgovske ponudbe nam skušajo pregnati reklame, ki nas prepričujejo, kako je...