V začetku meseca maja se bomo spominjali konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. Uradno se je zaključila 9. maja, v Sloveniji pa teden dni kasneje. Kolaboranti pač niso hoteli položiti orožja, saj so verjeli, da jih bodo Britanci na avstrijskem Koroškem sprejeli z odprtimi rokami. Kot vemo, so bili to upi brez stvarne podlage. Churchill je namreč Stalinu povedal, naj vsaka država sama »pospravi svoj gnoj«.

Konferenca na Jalti je v resnici v največji meri določila usodo povojne Evrope. Na njej seveda niso mogli mimo dejstva, da so Sovjeti v največji meri zagotovili zmago zaveznikov nad nacizmom in fašizmom, in tudi število njihovih žrtev je bilo veliko večje kot na zahodni fronti. Kakih 20 milijonov sovjetskih državljanov je padlo za osvoboditev Evrope. Videti je, da današnji evropski politiki namenoma spregledujejo to dejstvo in bojkotirajo osrednjo proslavo ob obletnici konca druge svetovne vojne. Zakaj? Menda zato, ker naj bi bila današnja Rusija odgovorna za državljansko vojno v Ukrajini. Dokazov za domnevno rusko agresijo nimajo ne v Bruslju ne v Washingtonu. V bistvu gre za prizadevanje osamiti Putinov režim, ki se noče podrediti diktatu Američanov in njihovih evropskih zaveznikov.

Za slovenske zmage

Ko je švicarska osrednja banka sporočila, da se je njihov frank v odnosu do drugih valut »podražil«, se ni pretirano posvetovala z mednarodnimi finančnimi ustanovami. Ugotovili so pač, da jih valutna tveganja silijo v odločitev, ki bo ohranila trdnost nacionalne valute. Kot pravijo učbeniki, je trdnost nacionalne valute najprepričljivejše znamenje, v kakšnem stanju je gospodarstvo posamezne države. Ni potrebno, da za potrditev te ugotovitve sežemo daleč v preteklost. Spomnimo se, kako je bilo v nekdanji skupni državi, ko je bilo najpomembnejše, če si posloval z devizami. Najbolj zaželeni valuti sta bili nemška marka in švicarski frank. Zdaj se zgodba ponavlja. Valutna razmerja se znova spreminjajo, čeprav smo zdaj menda »pod varnim dežnikom« evroobmočja. Toda tudi v tem se razmerja spreminjajo, še zlasti v odnosu do ameriške valute. Še malo, pa bo dolar na finančnem trgu enakovreden (ali celo močnejši) kot evro. Kako je to mogoče?

Najbrž je malo ljudi, ki bi lahko z gotovostjo trdili, da so brez greha. Zagotovo je vsakdo med nami v življenju storil kaj takega, kar je kasneje obžaloval. Ampak grehi »malih ljudi« praviloma nimajo velikega vpliva na življenje drugih, drugače pa je, kadar »grešijo« tisti, ki imajo oblast in z njo povezano moč. Pri tem bode v oči, da »mali grešniki« svoje napake praviloma priznavajo in jih skušajo popraviti, povsem drugače pa je pri velikih lumpih. Ti se praviloma izogibajo osebni odgovornosti za storjena dejanja.

Za slovenske zmage 

V preteklih tednih smo veliko slišali in brali o nevarnostih, ki jih za varnost držav in prebivalcev predstavljajo teroristična dejanja skrajnih skupin. Tokrat so v ospredju islamski fanatiki, ki skušajo svoja dejanja upravičiti z verskimi »argumenti«. Najbrž v našem kulturnem prostoru ni povsem jasno, zakaj je prepovedano upodabljati preroka Mohameda, še posebej pa je po prepričanju islamistov zavržno, če je prerok predmet satirične karikature. Prav to so storili v pariškem časniku Charlie Hebdo, in »pravoverni« islamisti so se maščevali s...

Za  slovenske zmage

Iz Bruslja in od mednarodnih finančnih središč  dobiva Slovenija oziroma njena vlada vztrajna opozorila, naj država uravnoteži javne finance in izpolni zaveze o privatizaciji (prodaji) gospodarskih družb, v katerih ima prevladujoč lastniški delež. Ko gre za javne finance, naj vlada oziroma parlament sprejmeta ukrepe, ki bodo javno porabo »uravnotežili« s prihodki, ki  se natečejo v državni proračun. Po mnenju  Bruslja in  mednarodnih finančnih ustanov mora Slovenija oklestiti stroške zdravstva, šolstva, državne uprave in ne nazadnje mora tudi pokojnine uskladiti s proračunskimi zmožnostmi.

Najbrž je bilo v državi malo takih, ki se niso veselili ob vnovičnem uspehu mariborskih nogometašev. Seveda je bilo največ veselja v Mariboru, kjer je tekma proti Chelsei zasenčila vse drugo, celo politične razprtije so bile nekako v ozadju. Žal pa je življenje veliko bolj zapleteno, kot je nogomet, še posebej v okolju, kjer se je osebni in družbeni standard v zadnjih dveh desetletjih tako zelo poslabšal. Kakšne so socialne in gospodarske razmere v Mariboru in njegovi okolici, najbolj zgovorno govori podatek o nezaposlenosti, ki presega petino prebivalstva, med mladimi pa je ta odstotek še višji.

Razglasitev islamskega kalifata na ozemlju razpadlih držav Sirije in Iraka je povzročila zgroženost večine zahodnih medijev, še posebej po za današnji čas neverjetno krutih usmrtitvah novinarjev in humanitarnih delavcev, državljanov koalicije, ki se bojuje proti tako imenovani islamski državi. V tej koaliciji je tudi Slovenija, čeprav ni povsem jasno, kakšno vlogo ima v tem boju proti islamskemu terorizmu. Vendar se je za razumevanje razmer na Bližnjem vzhodu treba spomniti nekaterih okoliščin, ki so pripeljale do razmer, v katerih pravzaprav...

Prva žrtev vsake vojne je resnica. Vsi zavojevalci so svoja vojaška osvajanja skušali utemeljiti s prepričevanjem domače in tuje javnosti z visokimi moralnimi načeli, kot so obramba državne suverenosti, nacionalnih interesov, demokracije, varovanje človekovih pravic … V zgodovini so se vojne začenjale tudi zato, da bi širili to ali ono vero in da bi posvetne oblasti podredili volji verskih voditeljev. V tem primeru imajo v Vatikanu obilo izkušenj.

V prejšnjem stoletju so se vojne praviloma začenjale zaradi nasprotujočih si interesov najmočnejših držav, v Evropi so to bile predvsem Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Rusija in Sovjetska zveza. Z zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni se je zdelo, da je prevladalo spoznanje, ki zagovarja sožitje in mirno reševanje sporov, vendar je povojna blokovska razdelitev znova obudila grožnjo novega vojaškega spopada svetovnih razsežnosti. Z razpadom Sovjetske zveze in Varšavskega sporazuma so se razmere domnevno spremenile, videti je bilo,...

Prerivanje politikov, kdo bo zasedel katerega od evropskih stolčkov, je pravzaprav neokusno, skregano z vsem, kar naj bi pomenilo ukvarjanje s politiko. Tisti, ki se je odločil, da bo s svojim delovanjem zagovarjal in uresničeval interese državljanov, pač nima pooblastil, da bi za zvenečimi gesli skrival zelo osebne in povsem gmotne interese. Za pridobivanje naklonjenosti volivcev si kandidati prizadevajo zgolj v času pred volitvami, kakor hitro pa novi/stari poslanci zasedejo mesta v Evropskem parlamentu, se iz »glasnikov evropskih...