LJUBEČ ODNOS

Naročnica se je prišla pogovorit o tem, kaj lahko naredi za dober odnos z novim partnerjem. Spoznala sta se pred nekaj meseci prek malih oglasov v naši reviji. Všeč sta si, hodita na izlete, kosila, na morje in v hribe. Zdi se ji, da je njun odnos vsak dan boljši, se pa zaradi prejšnjih razočaranj boji, da ne bi ponovila istih napak ali ne bi znala partnerja podpreti tam, kjer bi to potreboval, in seveda obratno.

Nihče ne bi smel jemati svojega partnerja kot samo po sebi umevnega, tudi če sta skupaj že trideset, štirideset let ali več. Rutina skupnega bivanja uniči drobne radosti, ki nam jih lahko da samo ljubljeni človek. Zato je zelo pomembno, da vpeljemo nekaj navad, ki pomagajo, čeprav tega do zdaj nismo delali, češ, saj ve, da jo/ga imam rad/a. To ne sme nikoli biti izgovor, da se nam ni treba potruditi iz območja ugodja in narediti nekaj novega. Nikoli ni prepozno.

 SPROŠČANJE

Naročnica, ki je prišla na svetovanje, je stara 56 let, še zaposlena in pod hudim stresom. Vedno je bila zelo aktivna, delovna, ves čas v gibanju, skrbela je za družino in bližnje. V zadnjih letih pa doživlja obdobja tesnobnosti, kar zelo težko prenaša. Odločila se je poiskati pomoč, saj je prepričana, da ji nemir in strahovi poskušajo nekaj povedati.

Določena psihična stanja so opozorilo, da nekaj v življenju ne počnemo prav. Da pretiravamo na enem področju in da nam zmanjkuje časa in energije na drugem. V tem primeru je očitno, da je sogovornica odgovorna in skrbna ženska, ki pa vedno postavlja potrebe drugih pred svoje. Pogovarjali sva se o tem, kaj naj spremeni v svojem življenju. Ena izmed stvari, ki jih je začela uvajati, so tehnike sproščanja, s katerimi dosežemo umirjenost, zmanjšamo mišično napetost, izboljšamo koncentracijo in spomin ter spanje.

TAŠČINO VMEŠAVANJE

Hčerka naše naročnice se je poročila pred tremi leti. Z možem se dobro razumeta, težave pa ima s taščo, ki preveč uveljavlja svojo voljo v medsebojnih odnosih. Narekuje jima, kaj naj kupita, kam naj gresta na dopust, nazadnje pa je sodu izbilo dno dogajanje ob snahinem rojstnem dnevu. Gospa je že zjutraj poklicala sina in predlagala, da se dobijo na kosilu v znani restavraciji in gredo še na izlet. Sogovornico je to zelo prizadelo, saj je bil to njen dan, zato ga je hotela preživeti tako, kot si je želela. Partnerja sta se sprla, saj je možu zamerila, ker mame ni takoj zavrnil, kar je kasneje naredila sama, in to zelo obzirno, da je ne bi preveč užalila. Slab občutek pa ostaja.

PROMETNA NESREČA

Po pomoč je prišla bralka, ki je pred tedni nehote povzročila prometno nesrečo, v kateri je bil poškodovan pešec, ki je še na okrevanju v bolnišnici. Obiskala ga je in se mu opravičila. Poškodovanec ji je obljubil, da je ne bo tožil, ker bi se kaj takega lahko zgodilo vsakemu vozniku. Sama pa se nikakor ne more pomiriti, veliko joče, razdražljiva je, boji se usesti za volan, ponoči se zbuja in dogodek vedno znova podoživlja … Ker si ne zna več pomagati, se je odločila za strokovno pomoč.

HVALEŽNOST

Naročnici je pred kratkim umrl mož. Skupaj sta bila 52 let in njuna vez je bila trdna in ljubeča. Gospa je v procesu žalovanja, kar je želela predelati z menoj in deliti, kaj se je dogajalo v zadnjem obdobju njunega življenja, ko je bil mož v bolnišnici in je vedel, da se ne bo več vrnil domov.

Septembra lansko leto se je njun umirjeni in utečeni način življenja obrnil na glavo. Mož je hudo zbolel. Njo je strah povsem preplavil, da bo umrl, in za nekaj časa se ji je življenje zaustavilo, medtem ko se on ni bal. Med ležanjem v bolniški postelji je prebiral duhovno literaturo in znanstvena dela s področja psihologije in spoznaval, da imajo vsi različni pristopi isto rdečo nit – hvaležnost. Odločil se je, da bo pisal dnevnik hvaležnosti. Ni razmišljal o tem, česa nima več, kaj se je spremenilo na slabše, ampak da bo čas, ki mu je...

TEŽAVEN ODNOS S HČERJO

Na pogovor je prišla gospa, ki se je želela posvetovati glede odnosov v družini. Ima odrasli hčeri. S starejšo se ne more pogovarjati, ne da bi se mimogrede sprli, tudi za malenkosti. Nikoli ne ve, kakšne volje bo, ko pride na obisk, zato jo takšen odnos bega in izčrpava. Bolj bi se ji rada približala, pa ne ve, kako. Z mlajšo se dobro razumeta, se medsebojno spoštujeta in negujeta takšen odnos, ki bi si ga gospa želela imeti z obema.

Zagotovo drži, da smo si ljudje različni, in vsi starši vedo, da nista niti dva otroka enaka. Tudi odrasli otroci ostajajo različni, kar pa ne pomeni, da je eden boljši kot drugi, ker se z enim mogoče bolje ujamemo. Vsi ljudje smo v nečem enaki – v nam pomembnih odnosih moramo zadovoljevati nekaj pomembnih relacijskih potreb, da se bomo dobro počutili z drugo osebo. Najprej v odnosu potrebujemo občutek varnosti. Gre za to, da se lahko pokažemo taki, kot smo, brez strahu, da bi izgubili naklonjenost druge osebe in bi nas ta kritizirala.

 KAKO SE PRILAGODITI NOVIM RAZMERAM

V svetovalnico je prišla oseminpetdesetletna gospa v stiski. Lani se je upokojila in od takrat samo še joka za vsako malenkost, je razdražljiva, pogosto ne spi, ima glavobole in je brez energije. Najpomembnejša težava je v tem, da ji je kar naenkrat začelo šumeti v ušesu. Zdravnik ji je povedal, da je diagnoza tinitus neozdravljiva in da se bo morala na šumenje enostavno navaditi, kar se ji zdi grozno.

Vsak med nami kdaj občuti žalost ali nemoč, vendar je razlika, ali gre za prehodne občutke ali pa za resno motnjo, ki negativno vpliva na počutje, medsebojne odnose, storilnost, občutek lastne vrednosti … Tako imenovana depresivna motnja ali depresija pomeni v prvi vrsti daljše, pogostejše ter intenzivnejše nihanje v razpoloženju in čustvovanju, kar posledično privede do spremembe vedenja in mišljenja.

Hčerka našega naročnika, 30-letna mamica majhnih dvojčic, je v zadnjem času v slabi koži. Že pred poroko je bila do partnerja zahtevna, pogosto jezna, kontrolirajoča. Po porodu pa se je stanje še poslabšalo. Partnerja, medtem ko je v službi, neprenehoma kliče po telefonu, joče, da ne zmore vsega dela doma, grozi, da bo otroka kar pustila in odšla. Domači se trudijo okrog nje, kolikor morejo, vendar je vse premalo. Še včeraj v redu tašča je v njenih očeh kar naenkrat postala sovražnica, ker ji je poskušala narobe svetovati, prijateljic nima, ker ni nikogar, ki bi mu lahko zaupala.

TERAPIJA S KONJI

Naročnica me je poiskala, da bi se pogovorili o 14-letni vnukinji. Nekaj je narobe z njo, je povedala babica. Večino časa je žalostna, umika se v svojo sobo, ne govori skoraj z nikomer. Njena mama je opazila, da ima povito roko, in deklica je povedala, da se je po nesreči urezala. Ne verjameta ji in sumita, da se namerno samopoškoduje. Zakaj in kaj se z njo dogaja, bega vse bližnje.

Kadar se v človeku nabere preveč žalosti, jeze, nepredelanih čustev, je eden izmed načinov, kako sprostiti ves ta naval, tudi rezanje samega sebe. Z bolečino se sprosti napetost in posamezniku za nekaj časa odleže. V takšnih primerih je seveda potrebna obravnava v psihoterapiji, lahko pa kot dodatno pomoč uporabimo konje. Po metodi EAGALA, po kateri delam, je njihova naloga samo to, da so konji. Ne jahamo jih, nikakršne prisile ne uporabljamo, ne vsiljujemo svoje volje, ampak jim pustimo, da nam s svojo govorico telesa povedo, kako nas vidijo in čutijo.

PRISLUHNITI

Zelo pomemben del terapevtskega procesa je poslušanje. Sogovorniki pravijo, da zanje takrat, ko jih predano poslušam, obstane čas. Počutijo se razumljene, poživljene, povezane. Nekateri prvič doživijo izkušnjo, da jih drugi preprosto sprejema, ne da bi delil nasvete, presojal ali vrednotil, kaj rečejo. Lahko so takšni, kot so. In to je zdravilno.

Vzemite si tudi vi čas za dobro poslušanje. Prva od stvari, na katero bodite pozorni, je, da morate ozavestiti svoje domneve in jih opustiti. Domnevamo takrat, ko smo prepričani, da že vnaprej vemo, kaj nam bo sogovornik povedal. Posledica tega je, da nehamo poslušati, da bi ga razumeli, in začnemo v sebi razpravljati z njegovimi predvidenimi besedami. Drugi kazalnik je, da se čustveno odzivamo na sogovornikove besede. Utišajte svoje domneve in dajte drugemu čas, da vam do konca pojasni svoje razmišljanje. Ali ste opazili, kako pogosto vas sogovorniki prekinejo, polagajo besede v vaša usta? Vam je ob tem prijetno?