POSLUŠANJE OTROK

Naročnica, ki je prišla na pogovor, je želela razumeti, kaj se dogaja z njeno hčerko in šestletno vnukinjo. Kadar je na obisku, opaža, da deklica prosi svojo mamo za pozornost. Pogosto jo prosi, naj jo posluša, ker ji želi nekaj povedati. Hčerka, ki je zelo zaposlena, po službi hiti postoriti vse delo, ki čaka nanjo, pravi deklici, naj ji kar pove, saj jo posluša. Ta včasih čisto utihne in se odmakne, včasih pa poskuša doseči pozornost mamice. Nazadnje, ko ji je mama rekla, da jo posluša, ji je mala rekla: »Ne, poslušaj me tudi z očmi!« Naročnico je pretresla iskrena izpoved vnukinje in sprašuje se, kako pomembno je poslušati majhnega otroka.

 STRAH PRED PSI

Naročnica se je dogovorila za srečanje z menoj zaradi osemletne vnukinje. Deklica se namreč na smrt boji psov, zato bi ji babica rada pomagala. Vsak sprehod na prostem postane težava, saj je veliko sprehajalcev, ki imajo tudi štirinožnega spremljevalca. Najhuje je, če kateri od njih prosto teka naokrog. Takrat se dekličin strah in nemir še povečata, saj se boji, da bi pes prišel do nje in ji kaj hudega naredil.

Kadar je strah pred psi tako močan, kot je pri tej deklici, govorimo že o kinofobiji. Otroku, pa tudi odraslim osebam, onemogoča sproščene dejavnosti na prostem. Strah lahko izvira iz negativnih izkušenj (pasji ugriz), velikokrat pa se prenese z odraslega na otroka. V tem primeru se dekličina mama ravno tako boji psov. Pogovor s starši je zelo pomemben, saj nam lahko osvetli marsikaj, kar vpliva na njihovega otroka.

 ODLAGANJE ZADOVOLJITVE

Naročnica, ki se je upokojila pred dobrim letom, je prišla po pomoč. Je ljubiteljska slikarka in je slikala že, ko je hodila še v službo, zdaj se pa hoče temu konjičku v celoti posvetiti. Težave ima, ker se navdušeno zažene v delo, potem pa jo veselje hitro mine. Če bi hotela biti res dobra, bi morala vložiti tudi trud in vztrajnost, to pa ji ni preveč všeč. Šele zdaj ugotavlja, da je tako vedno delovala v življenju. Želi si spremembo, pa ne ve, kako.

AVTOGENI TRENING

Naročnica je prišla na terapijo zaradi težav z nespečnostjo. Nikoli ni dobro spala, v zadnjih dveh letih pa skoraj ni noči, ki bi jo prespala neprekinjeno. Zjutraj vstaja utrujena in nespočitost se samo stopnjuje. Zdravnica ji je sicer predpisala zdravilo za boljši spanec, vendar jo je opozorila, da ga lahko vzame samo občasno, kadar je res prehudo, ker lahko postane zasvojena. Rada bi si pomagala še kako drugače.

Od rojstva naprej nas starši in kasneje pomembni drugi (vzgojitelji, učitelji …) učijo, da je lenoba slaba lastnost in da je delo spoštovana vrednota. Zato je pomembno, da smo »pridni«, celo tako daleč gremo, da garamo in se ne znamo več zaustaviti. Kot posledica dolgotrajne napetosti nastopi izčrpavanje, ki vodi v telesne spremembe. Imenujemo jih psihosomatske bolezni, med katere spadajo povišan krvni tlak, težave s prebavo, tiki, jecljanje, astma, nespečnost, glavoboli pa tudi revma, artritis, povečana telesna teža, infarkt...

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

 STALNA BOLEČINA

Naročnik je poklical, da preveri, ali bi lahko pomagala njegovi ženi. Pred tremi leti jo je prizadela možganska kap, zaradi česar je delno gibalno ohromljena. Največja težava pa je stalna bolečina, ki se je pojavila po prihodu iz bolnišnice in so jo specialisti diagnosticirali kot fibromialgijo. Poskusila sta že vse, česar sta se sama spomnila in kar so jima predlagali drugi – od bioenergetika, fizioterapije, masaž do takšnih in drugačnih zdravil … Obupana sta prišla po pomoč še k meni.

KRIZA OB UPOKOJITVI

Naročnica je prišla na pogovor zaradi moža. Upokojil se je pred dobrim letom in se zelo spremenil. Prej je bil dobrovoljen, organiziran, poln načrtov, kam bo šel in kdaj. Zdaj je večino dni siten, brezvoljen, najmanjše nepravilnosti ga zmotijo, da se potem kuja in je ves čas slabe volje.

Spomnim se, da sem pred nekaj leti svoji nadrejeni razlagala, kako je upokojitev za marsikoga hud stres, s katerim se ne zna spopasti na ustrezen način. Pa sem dobila odgovor, da to pa že ne more biti sprožilec stiske, saj naj bi upokojitev prinesla samo lepe stvari in olajšanje pred vsakodnevnimi obveznostmi. Prepričana sem, da kakor za koga. Veliko ljudi, predvsem moških, ima službo za pomemben del svojega življenja, tako tudi finančno poskrbijo za svojo družino. In še z nečim se vsak upokojenec nepričakovano spopade – z izgubo pripadnosti.

UČINKOVITO UČENJE 

Naročnica je prišla po nasvet, kako pomagati vnučki pri učenju. Kadar je pri njej na obisku, včasih delata domačo nalogo. Zanima jo, kako bi lahko pomagala, da bi se dekletce učinkoviteje učilo, bilo pri tem uspešnejše kot do zdaj in si na tak način pridobivalo prepotrebno samozavest. Vnukinja je stara 9 let in rada hodi v šolo.

Vsak otrok ima svojo hitrost učenja, zanimanja pa tudi način pomnjenja. Pomembno se je zavedati, da obstajajo različni učni slogi, in da znamo prepoznati, kateri je tisti, ki našemu otroku najbolj leži. Obstajajo vidni, slušni in gibalni način zaznavanja. Vidni tip veliko bolje razume to, kar vidi. Rad je v prvi vrsti, gleda slike, zapisuje, podčrtuje z barvicami. Določeno snov vidi v podobah in mu zato zelo pomagajo miselni vzorci. Slušnemu tipu so všeč učiteljeva navodila, razlago mora slišati, da si jo zapomni. Pozoren je na zvoke okrog sebe, na barvo glasu. Običajno se uči na glas in pozorno posluša razlago. Pomnjenje in razumevanje snovi sta učinkovitejši, če jo razlaga drugim in se o njej pogovarja.

ZAUPATI LJUDEM

Naročnica je odraščala v družini, v kateri so prevladovali površni odnosi, zaradi česar ni nikoli občutila bližine. Prevladovalo je prepričanje, da je vse dobro znotraj družine, da je zunanji svet nepredvidljiv, zato se ne sme z nikomer zbližati ter biti odprta in iskrena do ljudi. Sicer ve, da so na svetu tudi topli in prijetni ljudje, a ker ne zna oceniti, kdo je vreden njenega zaupanja, se vsakič umakne in ne more vzpostaviti kakovostnih odnosov. Bližajo se prazniki in bolečina osamljenosti bo še večja.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz RAZVAJENOST Naročnica je babica 14-letne vnukinje, ki ima resne težave. Njena hčerka in zet sta gmotno zelo dobro preskrbljena, vendar veliko delata, zato sta precej zdoma. Da bi ublažila občutek krivde do hčerke, jo razvajata, tako da dobi vse, kar si zaželi, razen ljubečih odnosov. V šoli je popustila, izsiljuje finančno in večkrat je že zagrozila, da se bo ubila. Celo poskus samomora je izvedla.

ČUSTVA SO POMEMBNA

»Pred mesecem sem izgubila mamo, umrla je po kratki in hudi bolezni,« je povedala naročnica, ki je prišla na pogovor. Poslovila se je od nje, vendar ostaja v njej grenkoba, saj si je želela, da bi z mamo spregovorili o čustvih, se objeli, si dovolili zjokati se … Nič od tega se ni zgodilo, mama je odšla, tako kot je živela, čustveno nedostopna, čeprav zelo skrbna do družine. Bralki ostaja vprašanje, kaj je naredila narobe, da je mama ni imela rada, saj s tem težko živi.