PREVARA

Na svetovanje sta prišla zakonca, da bi jima pomagala razumeti, kaj se jima je zgodilo in kako naprej. Mož je namreč ženo po štiriintridesetih letih zakona prevaral. Partnerka je za to izvedela naključno. Ko ga je postavila pred dejstvo, je skok čez plot zanikal, kar jo je še bolj prizadelo. Zdaj mu ne verjame nič več, izgubil je njeno zaupanje. Del odgovornosti žena prevzema nase, saj je v zadnjih letih negovala hudo bolnega tasta, hčerka pa je imela kup težav. Posvečala se je bližnjim, sama pa pozabila nase, saj priznava, da je bila preutrujena še za gojenje partnerskega odnosa in se je možu izmikala, da je imela mir.

PRAVA LJUBEZEN

Z naročnico, ki prihaja k meni že nekaj časa, sva se pogovarjali o težavi, ki jo obremenjuje. Bila je samohranilka, mož ji je zgodaj umrl, sama je vzgojila sina in hčer. Omogočila jima je šolanje, oba sta doštudirala, po svojem prepričanju jima je dajala veliko ljubezni. Ko sta otroka odrasla in se osamosvojila, so se začeli drugačni odnosi. Sin je niti za praznike ne pokliče, hčerka pa je prepričana, da ji je mama dolžna varovati vnuke, dnevno kuhati zanje in tudi posojati denar. Če se upre, hčerka povzdigne glas, včasih celo zamahne z roko. Sogovornica je razočarana nad odnosom svojih otrok, celo vnuki so se navzeli podcenjujočega obnašanja. Sprašuje se, kaj je naredila narobe.

Hvaležnost

V svetovalnico je prišla naročnica, ki je večinoma nezadovoljna s svojim življenjem. Nič ji ne gre tako, kot bi si želela. Kot pravi, je mož z leti postal dolgočasen in si nimata skoraj več kaj povedati; nima nobene prave prijateljice, saj so se v preteklosti vse izkazale za sebične, kadar je kaj potrebovala, zato je razočarana tudi nad njimi. Hčerka se nikakor ne odloči, da bi imela otroka, in bi tako ona postala stara mama, kar si tudi želi. Naročnica je depresivna, ne vidi nobenega veselja v svojem življenju, niti to se je ne dotakne, da je kljub zrelim letom njeno telesno zdravje na zavidljivi ravni in da v resnici nima ne finančnih in tudi kakšnih drugih večjih težav ne.

Naročnica je na enem izmed srečanj potožila, da ima z bližnjimi precejšnje težave pri sporazumevanju. Občutek ima, da je ne slišijo, ko jim sporoča svoje želje, ali pa se spregajo takoj, ko želi razčistiti kaj, kar je po njenem mnenju narobe. Potem je užaljena, nekaj dni je tiho, in se pusti prositi, da spet komunicira na običajen način. Ne ve, ali je ona tista, ki nima potrpljenja in se prehitro razburi oziroma umakne, ali so neuvidevni njeni sogovorniki, v vsakem primeru ji to jemlje energijo in veselje do življenja.

Poskrbeti zase ni greh, ampak nuja

Že večkrat se je zgodilo, da so v svetovalnico prišle gospe zrelih letih z zelo podobno težavo. Odrasli otroci so šli od hiše, in one bi z možem ali partnerjem rade več potovale, se zabavale, pogosteje hodile v kino ali gledališče. Skratka, želijo se imeti dobro. Z možmi pa je ravno obratno. Nikamor se jim ne ljubi, dneve preždijo v svojih delavnicah ali pred televizijo in so zadovoljni z umirjenim načinom, saj so v preteklih letih  veliko delali – in zdaj bi radi svoj mir. Kljub stalnemu očitanju, kreganju, grožnjam, podkupovanju … se nič ne spremeni, kar njihove partnerke spravlja najprej v jezo, bes in nazadnje v obup. Tako sprti strani preživljata dneve, ki bi jima lahko prinesli več radosti. Kako iz tega?

Naša naročnica, ki prihaja redno na svetovanje, je na zadnjem srečanju omenila, da se prav nič ne veseli bližnjih praznikov. Včasih je bilo drugače. Mož in otroka so bili sestavni del družine; radi so se imeli, skupaj počeli marsikaj in veselo so praznovali prav vse običaje. Potem sta otroka odrasla, odšla na svoje, mož pa je umrl. Zdaj mineva že deveto leto, kar je sama, in pravi, da so ji že konci tedna odveč, kaj šele, da bi praznovala, denimo, da bi si za novo leto okrasila smrečico in spekla piškote. Dneve, ki so pred njo, doživlja stresno, osamljena je in depresija ni več daleč.

Naročnica je prišla na posvet zaradi strahu, da bo ponovno razočarana v partnerstvu. V preteklosti je imela nekaj kratkotrajnih zvez in eno daljšo, vsem skupaj pa je bilo enako to, da so jo partnerji zapustili z očitki, da ni čustvena, je groba, ne zna izkazovati nežnosti, skratka neženstvena.

Kako izkazovati ljubezen?

Naročnica je prišla na posvet zaradi strahu, da bo ponovno razočarana v partnerstvu. V preteklosti je imela nekaj kratkotrajnih zvez in eno daljšo, vsem skupaj pa je bilo enako to, da so jo partnerji zapustili z očitki, da ni čustvena, je groba, ne zna izkazovati nežnosti, skratka neženstvena. To jo boli, saj v resnici ne čuti, da bi bila v svojem bistvu takšna. Rada ima ljudi, otroke in živali, je pa res, da se nikomur ne vsiljuje, raje stoji ob strani in opazuje. V skupnem razmišljanju sva prišli do vira od kod ji takšni vzorci vedenja. Spomni se, da si doma niso nikoli izkazovali nikakršnih nežnosti, prej bi lahko rekla, da sta bila starša groba v medsebojnem sporazumevanju in odnosih z otroki. Podoben vzorec je nehote prenesla v svoj način komunikacije z njej bližnjimi ljudmi, zaradi česar ima neprestano težave v odnosih. Zanima jo ali se izkazovanja ljubezni kljub zrelim letom še lahko nauči.

Spremenila te bom!

Naročnica je bila poročena dvajset let. Njena partnerska zveza pa ni bila uspešna, saj sta se z možem ves čas prepirala, ker skoraj o nobeni stvari nista imela enakega mnenja. Ženi se je zdelo, da skoraj nikoli ni bila upoštevana, sumila je tudi, da ima mož druge ženske. Tudi sama si je poiskala drugega moškega, takega, ki ji izkazoval tako želeno pozornost. Po petih letih pa se je izkazalo, da je prišla z dežja pod kap, zaradi česar je hudo razočarana. Tudi v novem razmerju namreč ni pravega razumevanja, miru in prijaznega sobivanja.

Naročnica Vzajemnosti me je prosila, da bi sprejela v obravnavo njenega vnuka. Star je 30 let, je močno depresiven, leži doma v postelji in se slabo počuti. Osebna zdravnica je potrdila diagnozo depresije in mu predpisala antidepresive. Zagata pa je v tem, da jih vnuk sicer redno jemlje, ko pa se mu stanje popravi in se počuti dobro, jih ne jemlje več, in to tako dolgo, dokler se ne ponovi slabo počutje. Proces se ponavlja že nekaj let, zato bi rad odkril, zakaj se mu to dogaja.