Spomladanske težave z zajedavci
Ko se temperature dvignejo nad pet stopinj, žal oživijo tudi klopi, ki že težko čakajo na prve gostitelje. Klopi so tudi pri živalih prenašalci resnih bolezni, v naših krajih sta razširjeni predvsem borelioza in erlichioza. Psi so še posebej izpostavljeni okužbam, saj na sprehodu radi pokukajo za vsak grmiček in vtaknejo smrček v živo mejo, ker imajo višjo telesno temperaturo kot ljudje, pa jih imajo klopi še raje.
Znaki okužbe s klopnimi boleznimi so na začetku blage in precej neznačilne – utrujenost, pomanjkanje teka, včasih povišana temperatura ali blago šepanje … Če veterinar na osnovi klinične slike in rezultatov krvnih preiskav posumi na okužbo s klopnimi boleznimi, pošlje vzorce krvi na testiranje in v primeru potrjene okužbe predpiše terapijo – antibiotik, ki ga je treba jemati polne 4 tedne. Na srečo ga živali kar dobro prenašajo, izboljšanje počutja pa se po navadi pokaže že v nekaj dneh.
-
Psi imajo kar pogosto težave s kožo. Gotovo ni psa, ki se ne bi nikoli popraskal, vendar tokrat govorimo o srbežu, ki je lahko tako močan, da se pes nenehno praska ali grize, včasih celo do krvi. V tem primeru ga morate seveda peljati k veterinarju, da bo ugotovil vzrok in predpisal ustrezno terapijo. Vzrokov za srbež je namreč več – od raznih alergij (na travo, plevele, cvetni prah, hrano …) do kožnih zajedavcev, lahko pa gre za bakterijsko vnetje kože.
Vnetje kože, ki ga povzročajo bakterije (stafilokoki), se posebej pogosto pojavlja poleti, kadar je poleg vročine še soparno. V takih pogojih se (zlasti pri dolgodlakih psih) bakterije, ki so sicer tudi normalno na koži, razmnožijo do te mere, da povzročijo izredno srbeče gnojno vnetje. Pes z grizenjem in praskanjem stanje le še poslabša in spremembe se lahko izredno hitro širijo.
-
Če razmišljate o tem, da bi psa vzeli s seboj na počitnice v tujino, prej preverite (pri svojem veterinarju ali na spletni strani veterinarske uprave), ali imate za žival vse potrebne dokumente, cepljenja in ustrezna potrdila. Kadar se odpravimo s psom na morje ali na jug, je dobro pravočasno poskrbeti tudi za preprečevanje nekaterih bolezni (babesioza, leishmanioza, dirofilarioza), ki se prenašajo s klopi, komarji ali peščenimi muhami.
Včasih, sploh v poletni vročini, je bolje žival pustiti doma kot jemati s seboj. Težave nastopijo, če nimamo nikogar, ki žival pozna in jo je pripravljen v tem času čuvati. V tem primeru je edina možnost pustiti psa ali muco v pasjem hotelu. Izberite ga pravočasno (vsaj nekaj tednov ali celo mesecev prej, kajti v času počitnic bo že vse polno), pozanimajte se pri prijateljih, kje so imeli dobre izkušnje, hotel si prej oglejte.
-
Morda se sliši nenavadno, vendar tudi psi in mačke včasih potrebujejo zobozdravnika. Obisk je koristen še zlasti, če imate psička manjše pasme ali muco s »potlačenim« gobčkom.
Psi in mačke imajo zaradi drugačne prehrane drugačno obliko zob kot ljudje – zobje so koničasti, saj služijo predvsem za trganje in razkosavanje hrane, manj pa za žvečenje. Ker pojedo tudi precej manj sladkarij, zobne gnilobe (kariesa) na srečo skoraj ne poznajo. Najpogostejši težavi, zaradi katerih pridejo k veterinarju, sta nabiranje zobnih oblog, ki sčasoma mineralizirajo v zobni kamen, in vnetje obzobnih tkiv (parodontoza). Zobne obloge in zobni kamen so praviloma težave starejših živali, vendar se (zlasti pri manjših psih) zobni kamen lahko začne nabirati tudi že prej.
-
Življenje ni večno in pride čas, ko se moramo posloviti tudi od svojega pasjega prijatelja. Za marsikoga izmed nas je to srečanje s smrtjo, ki nas nekako doleti, in po navadi nanjo nismo popolnoma pripravljeni. Ker se vprašanje življenja in smrti dotika najglobljega v nas, ob tem nehote privrejo na površje vsi naši strahovi, predsodki, morda boleči spomini in že nas preplavi val močnih čustev, nad katerimi smo včasih še sami presenečeni.
Pri neozdravljivo bolnih živalih imamo možnost evtanazije, lahko se torej odločimo in psu skrajšamo trpljenje. Odločitev za evtanazijo je ena najtežjih, saj moramo odločiti o življenju in smrti nekoga drugega. Nikoli ni lahko. Verjemite, tudi za veterinarja je to – ne glede na strokovno znanje, ki mu je v pomoč – ena najtežjih odločitev.
-
Včasih smo se vsako poletje ukvarjali z velikim številom zavrženih psov, ki so se jih brezvestni lastniki pred dopustom znebili tako, da so jih enostavno pustili v gozdu ali na avtocesti. To se skoraj več ne dogaja – v Sloveniji je namreč od leta 2003 obvezno čipiranje psov, podatki o lastniku pa se vpišejo v centralni register psov. To med drugim pomeni, da psa ne moreš več kar nekje pustiti, saj po številki čipa hitro najdejo lastnika, ki poleg psa dobi tudi obisk inšpektorja in (kar visoko) kazen za zanemarjanje živali.
-
Prvo, na kar pomislim, če kdo omeni psa, je zvestoba, če mačko, pa ... svoboda. Mačke so čudovite živali, pametne, samostojne. Iz nežne in ljubke kepice se v hipu spremenijo v pravega krvoločnega tigra in spet nazaj. Mimogrede, ali ste vedeli, da so bile mačke pri Egipčanih svete živali in so jih tudi mumificirali in pokopavali v sarkofagih?
V zadnjih 20 letih se je odnos do mačk temeljito spremenil tudi pri nas – ko sem začela delati, so bile mačke po večini divje, nesocializirane, živele so zunaj (niso smele v hišo), ko so zbolele, so jih le malokrat pripeljali k veterinarju. Danes morda nekoliko pretiravamo v drugo smer – veliko mačk sploh več ne sme iz stanovanja (da se jim ne bi kaj zgodilo), od silne skrbi, kaj smejo in česa ne smejo jesti, jih je kar veliko predebelih. Je pa tudi res, da se je življenjska doba mačk zaradi boljših življenjskih pogojev bistveno podaljšala, in niso redke mačke, ki doživijo 18 let in tudi več.
-
Skoraj vsi, ki imamo doma hišnega ljubljenčka, smo se najbrž že srečali z vprašanjem, katera hrana je zanj najboljša. Nenadoma ne vemo več, koga naj poslušamo: vzreditelj, kjer smo kužka dobili, priporoča eno, veterinar drugo, v trgovini za male živali slišimo tretje, naši pasji prijatelji imajo spet svoje mnenje … Eni so prepričani, da pes »človeške« hrane niti poskusiti ne sme, drugi menijo, da je »pasja« hrana vse preveč umetna in vir številnih zdravstvenih težav.
Kot po navadi v življenju tudi na tem področju ni vse črno-belo: po eni strani je res, da neustrezna (premastna, preveč začinjena) »domača« hrana psu lahko pošteno škodi, po drugi strani pa je tudi res, da je vse več živali, hranjenih z briketi, predebelih, kar vodi v številne kronične bolezni, ugotavljamo vedno več alergij, povezanih s prehrano. Na vprašanje, kaj je najboljše, je nemogoče odgovoriti.
-
Če se vam je ob prihajajočih praznikih zazdela čudovita ideja, da bi otrokom podarili kužka ali muco, vam svetujemo, da razmislite še enkrat. Živali niso primero darilo, saj so živa bitja in ne igrače, ki jih lahko zavržete, ko se jih naveličate.
Pred nakupom ali posvojitvijo živali je treba dobro premisliti, koliko časa smo pripravljeni nameniti novemu družinskemu članu, kdo bo skrbel zanj, kam ga bomo dali med dopustom ali kadar nas ne bo doma ...
Predvsem pa, živali ne kupujte od preprodajalcev! Ti imajo vedno »na zalogi« več različnih pasem psov, tako da nikoli, niti za božič ni težava v tem, da ne bi dobili natančno takega psa, kakršnega si želite. Prinesejo vam ga na dogovorjeno mesto, vzreditelj seveda prav takrat »nima časa«, da bi si lahko ogledali psičko in še preostale mladiče. Psički so po navadi mlajši, kot vam zagotavljajo, pogosto so slabo socializirani in v zelo slabem zdravstvenem stanju.
Žival je prijatelj in terapevt
Zadnjič je na našo veterinarsko kliniko poklicala starejša gospa; psičko, s katero sta nas kar pogosto obiskovali, je namreč do smrti povozil avto. Ko si je gospa nekoliko opomogla od šoka, se je obrnila na nas z vprašanjem, ali mislimo, da je prav, da bi si omislila novega psa. Reči moram, da sem bila sprva nekoliko presenečena spričo vprašanja, gospa pa je pojasnila, da ima že blizu 80 let in jo skrbi, ali bo še lahko skrbela za novega kužka.
Z živalmi je kar nekaj dela, vendar kuža ali muca prineseta v naše življenje obilo pozitivne energije! Rezultati neke ameriške študije so pokazali, da ljudje, ki imajo doma živali, veliko manj obiskujejo zdravnika, znan pa je tudi pozitiven vpliv živali na bolnike. V tujini, pa tudi pri nas na nekatere oddelke bolnišnic in v domove za ostarele že prihajajo posebej usposobljeni vodniki s terapevtski,mi psi (pri nas, denimo, Tačke pomagačke), saj bolnik po takih obiskih bolje sodelujejo in hitreje okrevajo.