Slovenci imamo radi glasbo, radi jo poslušamo in radi pojemo. Pogosto se šalimo, da so trije Slovenci zbor, če se izgubimo v tujini, gremo enostavno v tamkajšnjo operno hišo, kjer bo gotovo kak slovenski pevec, ki nam bo pomagal. Podatki o zborovskih pevcih pri nas so veličastni: 64.000 ljudi poje v pevskih zborih, pevci so povezani v 1800 kulturnih društvih, zbori delujejo v 786 župnijah, imamo 1178 otroških in mladinskih pevskih zborov, 1340 zborovodij, ki posredujejo pevsko znanje in prinašajo ljubezen do petja med pevce. Kaj se bo dogajalo z njimi v novi stvarnosti po koroni?

 Mojstra lutkarstva Breda Varl, oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka, pedagoginja in nekdanja umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor (LGM), ter njen mož Tine Varl, režiser in direktor LGM, sta pred kratkim za svoje dolgoletno delo na umetniškem področju prejela Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Za njima je pet desetletij zakonskega in delovnega sobivanja. Podpisala sta pod več kot 100 lutkovnih predstav, čez 70 pa sta jih ustvarila z rojaki na avstrijskem Koroškem. V slovenskem prostoru ju je najbolj zaznamovala in gledalce očarala nanizanka Zverinice iz Rezije, ki jo je v 13 epizodah posnela slovenska televizija. Ob ljudskih zgodah in nezgodah je na humoren način približala manj znano, a dragoceno rezijansko kulturno dediščino.

POLETNI FESTIVALI

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek napoveduje odprtje Festivala Ljubljana 2. julija na Kongresnem trgu z Beethovnovo 9. simfonijo, zaključek pa konec avgusta z orkestrom milanske Scale. Zaradi prepovedi potovanj je prišlo do nekaterih sprememb programa. Ne bo gostovanja Bolšoj teatra, orkestra iz Južne Koreje, moskovskih solistov, koncertne izvedbe opere Fidelio. Avgustovske manjše komorne koncerte bodo izvedli v preddverju Križank in Peklenskem dvorišču ter v nekaterih cerkvah. Poskrbeli bodo za ustrezno razdaljo med sedeži nastopajočih in obiskovalcev.

Tokrat se s sogovornikom nisem srečala ob kavi. Kozarček pogovora z vprašanji in odgovori sva si izmenjala po medmrežju. Če bi se s pisateljem Slavkom Preglom pogovarjala pred koronavirusom, bi me zanimalo veliko drugega, na primer, kako ustvarja mladinske romane, satire, humoreske, romane za odrasle, kako nastanejo uspešnice, kako najde pot do bralcev, zanimali bi me tudi njegovi zabavni pripetljaji, ki so se mu med predstavitvijo knjig zgodili z mladimi bralci.

Napisal jih je več kot 50, med njimi nekaj kultnih mladinskih del, kot so  Odprava zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah, Priročnik za klatenje. Napisal je več odmevnih in duhovitih del za odrasle bralce ( Razkošje v glavi, Kukavičje jajce, Poker z ničlami...). Pred kratkim je izšla njegova avtobiografija Srajca srečnega človeka. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade, med drugimi Levstikovo, Župančičevo, Schwentnerjevo, večernico, desetnico, leta 2017 pa je prejel še red zaslug za izjemen prispevek v slovenski kulturi in...

Kdaj bomo lahko potešili željo po odhodu nekam (daleč) stran, hrepenenje videti (razstavo), doživeti (predstavo), gledati film, prebrati knjige, ostaja neznanka. Pa so nam prišli naproti kulturniki z ogledi prek virtualnih naprav, pripravili so virtualno resničnost, pokazali, da se le-ta in kultura lahko dopolnjujeta. Podatke smo zbirali do 28. aprila, zdaj pa le preverite, saj je marsikatera kulturna ustanova že odprla  vrata obiskovalcem.

MUZEJI IN GALERIJE

Vsi največji evropski muzeji in galerije so »odprti« in vabijo k ogledu virtualnih razstav. Podobno je pri nas. Tehniški muzej Slovenije ponuja dve možnosti. V Bistri si lahko virtualno ogledate njihove zbirke, v Muzeju pošte in telekomunikacij pa raziščete zbirko zvokov in digitalno zbirko predmetov. Podobno je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki vas vabi tudi k sodelovanju na nagradnem stripovskem natečaju Življenje v času koronavirusa.

RAZSTAVE

Gozdovi Kranjske industrijske družbe

Če spoštujete les kot naše naravno bogastvo, si oglejte razstavo o delni zgodovini naših gozdov in naveze z njim, saj je Gornjesavski muzej Jesenice v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori pripravil razstavo Gozdovi Kranjske industrijske družbe (KID). Družba je bila ustanovljena leta 1869 in je v prvih treh letih svojega obstoja kupila večino gorenjskih fužin in njihove gozdne posesti, ki so obsegale okoli 27.500 hektarjev. Šlo je za gozdove v Gornjesavski dolini, Radovni, Bohinju, na Jelovici, Pokljuki, Mežaklji in v okolici Tržiča.

Milan Dekleva, pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, novinar in urednik pri Ljubljanskem dnevniku, do upokojitve pa urednik otroških in mladinskih programov na Televiziji Slovenija, je tudi pianist, avtor glasbe in besedil, predvsem pa zanimiv sogovornik o literaturi, glasbi in slovenskem jeziku. V slovenski literaturi velja za predstavnika modernizma in postmodernizma, za svoje delo je prejel številna priznanja. Desetletja ga krasijo košati brki, rad kolesari in je med redkimi Slovenci, ki igrajo ragbi.

RAZSTAVE

Srbski modernizem 1880–1950

V novem krilu Narodne galerije je na ogled 86 slik in 38 kipov 38 protagonistov zgodnjega likovnega modernizma v Srbiji in Galerije Srbske matice v Novem Sadu. »Izbrali smo najboljše avtorje, ki celostno ilustrirajo srbsko umetnost tistega časa,« je povedala Tijana Palkovljević Bugarski, vodja srbske galerije in kustosinja izbora. V ospredju so srbski umetniki, ki so živeli v času, ko so padale meje, ko so pogledovali v srednjeevropska umetnostna središča in Pariz, Sankt Peterburg.

Ne le zaradi mednarodnega dneva žensk, ampak tudi zato, ker imamo pri nas igralke, ki so zaznamovale slovensko gledališko, filmsko in televizijsko sceno s tako imenovanimi močnimi ženskami vlogami, ki zahtevajo veliko iskanja, študija, posluha, smo se odločili, da predstavimo Bernardo Oman, njena razmišljanja o takih vlogah in gibanju #Me Too, ustvarjalnosti in povezovanju žensk v gledališkem in filmskem svetu, ki pri nas še ni zaživelo.

Čeprav se je rodila v Novem mestu, je otroštvo in mladost preživela na Gorenjskem. »Bilo je lepo, razigrano in svobodno. Zelo veliko sem bila zunaj, imeli smo veliko hišo z vrtom. V bližini je bil park, jer smo se otroci pogosto igrali.« Idiličnost pa so »motili« izjemno strogi starši. Menila sta, da jo bosta s strogostjo obvarovala pred grdim in slabim, tudi njunega nasveta, naj se odloči za varen poklic ekonomistke, ni zmogla zavrniti. »Toda v srednji šoli sem obiskovala dramski krožek in povabili so me v amatersko skupino v Prešernovem gledališču Kranj, kjer sem spoznala kolege, ki so se odločili za opravljanje sprejemnih izpitov na igralski akademiji (AGRFT), posnemala sem jih in izpit opravila v prvem preizkusu. Starša sta nasprotovala moji odločitvi, ker jim poklic igralke ni bil všeč, skrbela ju je finančna plat igralskega poklica, ker nismo bili bogati. Toda pridobila sem Titovo štipendijo, s katero sem se lahko preživljala med študijem.«

OBLETNICE

Ob 160. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa

V Slovenj Gradcu, rojstnem mestu skladatelja Huga Wolfa, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini, kjer je zaslovel, bodo letos potekale številne prireditve, ki jih bodo v spomin na skladatelja z velikim opusom pripravili glasbeniki, občina in Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec. Napisal je več kot 300 samospevov, opero, komorna in klavirska dela ter zborovske skladbe. V pripravi sta monografija o njem in njegovem delu, spletna stran, kjer bodo objavljali informacije o sprotnem dogajanju, konec leta bo Banka Slovenije izdala kovanec z njegovo podobo. V njegovo čast bo 22. februarja slavnostna akademija v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti.