GLEDALIŠČE

Sto let Šentjakobskega gledališča

Ljubitelji Talije, grške muze gledališča, člani Gospodarskega naprednega društva so 12. decembra 1920 ustanovili Šentjakobsko gledališče. Njihova prva dvorana je bila na Florijanovi ulici v Ljubljani in tam so naslednje leto uprizorili dramo švedskega dramatika Johana Augusta Strindberga Pelikan. Leta 1932 so se preselili v Mestni dom, kjer domujejo še zdaj. V dolgih letih delovanja je občinstvo vzljubilo hišne igralske zvezde, gledališče je bilo odskočna deska za marsikatero znano igralsko ime, med drugim Staneta Severja, Elviro Kraljevo,...

FILM

1. LIFFe

Čudovito je spoznanje, da je kljub koroni kino preživel in bo ostal. Tako kot ljubljanski filmski festival, ki bo potekal od 11. do 22. novembra v dveh dvoranah Cankarjevega doma (Linhartovi in Kosovelovi), kinih Komuna in Bežigrad, Kinoteki, v celjskem kinu Metropol in dvorani A. Podbevšek teatra v Novem mestu. Ponudil bo kakovostno aktualno filmsko produkcijo, filme nominirancev in dobitnikov nagrad na tujih filmskih festivalih, manj znano filmsko produkcijo iz Azije in Afrike, skratka kakovostne filme za filmoljubce, nekaterih sploh ne bo mogoče videti na našem rednem filmskem programu, če zaupamo besedam programskega direktorja festivala Simonu Popku. Gledalci bomo lahko še vedno glasovali za 'naj film' LIFFa, podelili bodo tradicionalne nagrade festivala, festivalsko središče bo še vedno v drugem preddverju Cankarjevega doma, gledanje filma z masko – preizkušeno – pa ni prehudo.

Tenorist Branko Robinšak, prvak ljubljanske opere, poje že 37 let. Začel je kot študent v Ljubljani, nadaljeval na tujih odrih in se spet vrnil v ljubljansko operno hišo. Z glasom in odrskim nastopom nas je vedno očaral. Najraje je pel vloge iz italijanskega opernega repertoarja, čeprav je bil odličen tudi v Mozartovih operah in celo Wagnerjevi. Ob tem pa je eno leto opravljal še naloge umetniškega vodje ljubljanske operne hiše. Dela, doživetij iz dolgoletne uspešne kariere in težav zaradi novega koronačasa je imel več kot preveč, pa smo ga prosili, da o svojem življenju in bogati karieri spregovori za naše bralce.

KINO

Kino na zahtevo – novost Kinodvora

Če ste zamudili film na njihovem rednem sporedu in si ga želite ogledati v družbi prijateljev, praznujete jubilej in bi radi bližnje obdarili z ogledom filma, ki vam je bil všeč, ali pa vas skrbi gneča na kulturnih prireditvah, v Kinodvoru ponujajo priložnost za rezerviranje zasebne projekcije v Mali dvorani, ki si jo lahko ogleda zaključena skupina do deset oseb.

GLEDALIŠČE

Borštnik 2020, Maribor

Pomen združenja pisateljev in pesnikov je Nadežda Ažgihina, ruska pesnica in članica ruskega PEN-a, pojasnila vlogo njihovega združenja s pomenljivimi besedami: »Promovirati človečnost, ne pa sovraštva.« Kakšno združenje je to, kaj je njegova vloga na širšem in slovenskem območju, smo vprašali predsednico slovenskega PEN-a Ifigenijo Simonović, ki mu je predsedovala skoraj štiri leta, oktobra pa bo predala mandat. Poleg tega je tudi vsestranska ustvarjalka, pesnica, prevajalka, esejistka, nagrajena z Rožančevo nagrado (2009), ki je najvišja nagrada pri nas za esejistiko, poslikava pohištvo in oblikuje z glino.

RAZSTAVE

Slovenska majolika

Vsi poznamo ročke za vino – majolike, naj so izdelki ljudskih lončarjev ali tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka petdesetih let preteklega stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Poslikane so bile z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za obletnice. Mnoge nove motive so tej tradicionalni obliki dodali v ljubljanski tovarni Dekor. Ročka za vino je dobila ime po keramični tehniki majolika, ki je poimenovana po španskem otoku Majorka. Kdo in kje so jo izpopolnili, pa izveste na razstavi izbranih primerkov majolike v Narodnem muzeju Metelkova – do 31. oktobra.

Igralska kariera gledališkega, filmskega in televizijskega igralca Alojza Sveteta je morda čisto naključno tekla v treh mestih, ki smo jim včasih rekli braniki slovenske kulture, v Trstu, Mariboru in Ljubljani. Povsod se je uveljavil, postal ljubljenec občinstva in tudi strokovnjaki so prepoznali njegov igralski zanos, celostno razumevanje zahtevnih dramskih predlog, občudovali njegovo milino notranje bolečine, včasih trpkost, drugič njegovo prefinjeno komiko, kot so zapisali ob podelitvah številnih nagrad. Naj omenimo le Župančičevo, Borštnikovo, Glaserjevo. Gledaliških, filmskih in televizijskih vlog v številnih nanizankah je toliko, da jih ne gre naštevati.

Belo krajino je vsak otrok, ki ni od tam, najprej spoznal iz pesmic Otona Župančiča, ki je vse življenje ostal ponosni Belokranjec. Potem smo na televiziji videli, da so tam drugačne ljudske noše, bele in z rdečim pasom, slišali spevno, nežno glasbo za uho, spoznavali posebne ljudske plese in prelepo reko Kolpo. Dovolj razlogov, da si zaželimo spoznati to pokrajino in njene prijetne prebivalce. Veliko doživetij ponuja Krajinski park Kolpa.

Površina parka je nekaj čez 43 kvadratnih kilometrov, obsega območje ob mejni reki Kolpi v občini Črnomelj od Starega trga do Fučkovcev. Lepota pokrajine, za katero so značilni praprot, bele breze in brin, je izjemna. Pa čista in topla reka Kolpa, primerna za kopanje, zanimiva pa zato, ker v njej živi veliko vrst rib (popisali so jih 39), nekatere živijo samo tukaj. Del krajinskega parka je edini strogi naravni rezervat Hrastova loza, pravzaprav bukov gozd, v katerem gnezdi največja slovenska kolonija čapelj.

Lent 2020 bo!

Ne glede na stiske, organizacijske težave in nove pogoje festivalskega poletja, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji kulturnih dogodkov, so se prizadevni organizatorji Festivala Lent odločili, da ta bo, in spet vabijo v družbo pod zvezdnatim nebom, med pisane luči, zvoke in ritme. Njihova prednost je več manjših prizorišč, nekaterih na prostem, kjer bo mogoče uživati v glasbenih, gledaliških, folklornih prireditvah domačih in tujih umetnikov. (datum naknadno)

Slovenci imamo radi glasbo, radi jo poslušamo in radi pojemo. Pogosto se šalimo, da so trije Slovenci zbor, če se izgubimo v tujini, gremo enostavno v tamkajšnjo operno hišo, kjer bo gotovo kak slovenski pevec, ki nam bo pomagal. Podatki o zborovskih pevcih pri nas so veličastni: 64.000 ljudi poje v pevskih zborih, pevci so povezani v 1800 kulturnih društvih, zbori delujejo v 786 župnijah, imamo 1178 otroških in mladinskih pevskih zborov, 1340 zborovodij, ki posredujejo pevsko znanje in prinašajo ljubezen do petja med pevce. Kaj se bo dogajalo z njimi v novi stvarnosti po koroni?