V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so zasnovali cikel obrazstavnih programov stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta. Posamezniki postajajo avtorji razstav, po svoji presoji in s svojimi besedami poudarijo in predstavijo vsebine, ki najbolj nazorno kažejo njihovo življenjsko pot in so jo pripravljeni deliti z obiskovalci muzeja. Svojo zgodbo tokrat ponuja Nani Poljanec. Naslovil jo je Nani v Ljubljani in si jo lahko ogledate do konca meseca.

Nani Poljanec, s pravim imenom Aleksander Stanislav Jurkovič, je izjemno zanimiv človek. Od malih nog živi v zdraviliškem mestecu Rogaška Slatina, v Muzeju Anin dvor med drugimi zbirkami razstavlja tudi svoje tri zbirke, ki vzbujajo veliko pozornosti med domačimi in tujimi obiskovalci. Že dolgo pa veliko prahu s svojim delom dviguje tudi Nani, pa ne le v Ljubljani, regiji, ampak širše.

RAZSTAVE

Tisočletje metalurgije na Slovenskem

Ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani so združili moči sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Z razstavo Ko zapoje kovina želijo opozoriti na bogato, a preslabo znano tehniško dediščino, ki jo v muzeju sistematično zbirajo že tako rekoč dve stoletji od obstoja te ustanove. Hkrati pa predstavljajo vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri. Barvito razstavno postavitev so nadgradili z vzorčnimi izdelki vodilnih slovenskih podjetij, ki se na mednarodnem trgu uspešno kosajo z ostro konkurenco, na primer v avtomobilski industriji in celo vesoljskih tehnologijah. Na ogled do maja.

V zadnjih dvajsetih letih je imel Marijan Vodnik, diplomirani arhitekt, doma in v tujini več kot 640 samostojnih in skupinskih razstav svojih lesenih skulptur. Vsako leto decembra ga prosijo, ali bi lahko razstavili njegove lesene jaslice, ki vzbujajo veliko občudovanja. Največje imajo kar 118 figur, izklesanih iz enega kosa, pri čemer je bila orehova korenina, iz katere jih je izdelal, težka več kot tisoč kilogramov, jaslice pa tehtajo okrog 80 kilogramov. Zato je zdaj pravi trenutek, da spoznamo mojstra, ki neutrudno kleše v les, ustvarja vedno unikatne skulpture, se ne ponavlja, jih poimenuje z zanimivimi imeni (Dobrota, Preživetje, Najdene poti, Vezi rodov, Enakopravnost, Povezanost, Skupni tek ...), a jih ne prodaja, ampak ohranja zase v razstavnih prostorih svoje hiše, kamor prihaja veliko ljudi, da vidijo to izjemno lepoto.

Razstava knjig iz Zoisove knjižnice 

V počastitev 200. obletnice smrti (10. 11. 1819) razsvetljenca, mecena, pisatelja, humanista, gospodarstvenika in naravoslovca so v NUK-u pripravili razstavo Knjižnica Žige Zoisa – središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, ki predstavlja izbor del iz njegove bogate knjižnice. Baron Zois je bil eden najbolj izobraženih ljudi, ki so živeli na območju Slovenije, postal je ključna oseba za kulturni ter intelektualni razvoj naših krajev in je zaslužen za tehnološke izboljšave.

Če vas pot zanese v državo z novim imenom Severna Makedonija in ste radovedni, nikakor ne izpustite Bitole. Mesto je 169 kilometrov oddaljeno od Skopja in 69 kilometrov od Ohrida. Ima svojo »dušo«, domačini pa so izredno ljubeznivi in ponosni nanj.

Na prvi pogled je videti zelo moderno z dolgim sprehajališčem – korzom, polnim trgovin in bistrojev, kjer je težko dobiti prazno mizo, ob njem so številne klopce pod drevesi, ljudje pa se po korzu sprehajajo od jutra do pozne noči. Mesto ima dolgo zgodovino, znano že iz antičnih časov, preživelo je turško okupacijo, ki je zapustila sledi v arhitekturi in kulinariki. Čudovito je opazovati mešanico različnih kultur, zanimivo za turiste, ki prihajajo v vse večjem številu.

Slovenski knjižni sejem

Najnovejše knjižne izdaje, znameniti literati, ilustratorji, pogovori o knjigah, ki spreminjajo življenje, program za vse starostne skupine obiskovalcev, strokovne teme založništva, ugodni nakupi knjig pa tudi kuharija po najnovejših receptih bodo zaznamovali že 35. knjižni sejem, ki bo od 26. novembra do 1. decembra. Skupaj več kot 300 dogodkov na odprtih odrih in v dvoranah Cankarjevega doma v izjemno raznolikem programu od jutranjih ur do večera, ki se bo na podaljšan sejemski dan raztegnil do 22. ure. V fokusu se ne predstavlja le ena država, temveč Evropa, mesto v gosteh je Murska Sobota. Letošnji sejem bo v znamenju Valentina Vodnika, saj se spominjamo 200. obletnice njegove smrti.

NOVOST

Kulturni TRI-M, Mamut – Maister – Maleš

V Medobčinskem muzeju Kamnik, ki hrani, zbira, raziskuje in predstavlja dediščino naših prednikov s širšega kamniškega območja (Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin), so za obiskovalce pripravili posebno ponudbo, imenovano KULTURNI TRI-M: MAMUT – MAISTER – MALEŠ. Odraslim obiskovalcem in družinam so v treh enotah na ogled zanimive razstave, ki vam z vodstvi, prilagojenimi vašemu zanimanju in vedenju, ponudijo drugačen vpogled v zgodbe muzejskih predmetov in ozadja umetniških del. Vodenje se začenja na gradu Zaprice, nadaljuje v rojstni hiši Rudolfa Maistra in zaključi v Galeriji Miha Maleša. Predviden čas ogledov in sprehodov med enotami je tri ure, seveda pa se tudi časovno prilagodijo. Cena znižane vstopnice je 4 evre. Po zaključku pa vas vabijo, da si privoščite brezplačno kavo v Kavarnici na Glavnem trgu, ki jo dobite ob predložitvi plačane vstopnice.

Le komu ne zapoje duša, ko pomisli na nežne baletke v belih krilcih in kako plešejo na konicah prstov, na visoke skoke moških plesalcev, eleganco gibov, čudovite zgodbe, ujete v balete, kot so Labodje jezero, Romeo in Julija, Giselle ... Vse to je ovito v prelepo glasbo … Slovenski balet praznuje letos sto let in spomnili se bomo njegovih začetkov in ljudi, ki so spisali njegovo zgodovino.

»Poklic baletnega plesalca je prav gotovo nekaj posebnega, saj združuje izjemno zahtevno telesno usposobljenost z umetniškim izpovedovanjem brez besed. Plesalčevo sredstvo izražanja je njegovo telo. Nenehno urjenje, popolno obvladovanje mišic, iskanje lepe linije, skladnost v gibih – in nazadnje nenehna kontrola samega sebe.« Tako je baletno umetnost opisal dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, operni režiser, pedagog in avtor skoraj 40 knjig neprecenljive vrednosti za baletno umetnost.

RAZSTAVI

Edi Šelhaus: Retrospektiva

Ob 100. obletnici rojstva fotografa, fotoreporterja in pisatelja Edija Šelhausa si lahko v Muzeju novejše zgodovine ogledate pregledno razstavo njegovih del, ki so nastajala od začetka 2. sv. vojne do prvih let 21. stoletja. Kar 160.000 njegovih posnetkov hranijo v muzeju, tudi tako imenitne, kot je reševanje ameriških zavezniških letalcev med vojno, prihod partizanov v Trst, Gorico in Ljubljano, boj kroških Slovencev za svoje manjšinske pravice. Na ogled do konca septembra.

Le redkim uspe v življenju uresničiti svoje sanje. A dr. Meta Zagorc jih je celo presegla. Ko je bila še otrok, jo je babica večkrat vodila v gledališče, na kotalkališče, v cirkus, kjer so nanjo neverjeten vtis naredili akrobati, plesalci, igralci. Morda jo je to pripeljalo v ples in do vrhunskih rezultatov, ki niso prišli kar sami od sebe, ampak s trdim delom, znojem in vztrajnostjo. Po zavidljivi tekmovalni karieri je postala uspešna plesna pedagoginja, mednarodna plesna sodnica za standardne, latinskoameriške in moderne tekmovalne plese, med prvimi se je pri nas posvetila aerobiki in jogi, končala doktorski študij na fakulteti za šport, napisala je več kot 30 knjig, učbenikov, strokovnih in znanstvenih člankov in spada v vrh najuglednejših plesnih strokovnjakov doma in v tujini. Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa je prejela Bloudkovo nagrado.