Če vas pot zanese v državo z novim imenom Severna Makedonija in ste radovedni, nikakor ne izpustite Bitole. Mesto je 169 kilometrov oddaljeno od Skopja in 69 kilometrov od Ohrida. Ima svojo »dušo«, domačini pa so izredno ljubeznivi in ponosni nanj.

Na prvi pogled je videti zelo moderno z dolgim sprehajališčem – korzom, polnim trgovin in bistrojev, kjer je težko dobiti prazno mizo, ob njem so številne klopce pod drevesi, ljudje pa se po korzu sprehajajo od jutra do pozne noči. Mesto ima dolgo zgodovino, znano že iz antičnih časov, preživelo je turško okupacijo, ki je zapustila sledi v arhitekturi in kulinariki. Čudovito je opazovati mešanico različnih kultur, zanimivo za turiste, ki prihajajo v vse večjem številu.

Slovenski knjižni sejem

Najnovejše knjižne izdaje, znameniti literati, ilustratorji, pogovori o knjigah, ki spreminjajo življenje, program za vse starostne skupine obiskovalcev, strokovne teme založništva, ugodni nakupi knjig pa tudi kuharija po najnovejših receptih bodo zaznamovali že 35. knjižni sejem, ki bo od 26. novembra do 1. decembra. Skupaj več kot 300 dogodkov na odprtih odrih in v dvoranah Cankarjevega doma v izjemno raznolikem programu od jutranjih ur do večera, ki se bo na podaljšan sejemski dan raztegnil do 22. ure. V fokusu se ne predstavlja le ena država, temveč Evropa, mesto v gosteh je Murska Sobota. Letošnji sejem bo v znamenju Valentina Vodnika, saj se spominjamo 200. obletnice njegove smrti.

NOVOST

Kulturni TRI-M, Mamut – Maister – Maleš

V Medobčinskem muzeju Kamnik, ki hrani, zbira, raziskuje in predstavlja dediščino naših prednikov s širšega kamniškega območja (Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin), so za obiskovalce pripravili posebno ponudbo, imenovano KULTURNI TRI-M: MAMUT – MAISTER – MALEŠ. Odraslim obiskovalcem in družinam so v treh enotah na ogled zanimive razstave, ki vam z vodstvi, prilagojenimi vašemu zanimanju in vedenju, ponudijo drugačen vpogled v zgodbe muzejskih predmetov in ozadja umetniških del. Vodenje se začenja na gradu Zaprice, nadaljuje v rojstni hiši Rudolfa Maistra in zaključi v Galeriji Miha Maleša. Predviden čas ogledov in sprehodov med enotami je tri ure, seveda pa se tudi časovno prilagodijo. Cena znižane vstopnice je 4 evre. Po zaključku pa vas vabijo, da si privoščite brezplačno kavo v Kavarnici na Glavnem trgu, ki jo dobite ob predložitvi plačane vstopnice.

Le komu ne zapoje duša, ko pomisli na nežne baletke v belih krilcih in kako plešejo na konicah prstov, na visoke skoke moških plesalcev, eleganco gibov, čudovite zgodbe, ujete v balete, kot so Labodje jezero, Romeo in Julija, Giselle ... Vse to je ovito v prelepo glasbo … Slovenski balet praznuje letos sto let in spomnili se bomo njegovih začetkov in ljudi, ki so spisali njegovo zgodovino.

»Poklic baletnega plesalca je prav gotovo nekaj posebnega, saj združuje izjemno zahtevno telesno usposobljenost z umetniškim izpovedovanjem brez besed. Plesalčevo sredstvo izražanja je njegovo telo. Nenehno urjenje, popolno obvladovanje mišic, iskanje lepe linije, skladnost v gibih – in nazadnje nenehna kontrola samega sebe.« Tako je baletno umetnost opisal dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, operni režiser, pedagog in avtor skoraj 40 knjig neprecenljive vrednosti za baletno umetnost.

RAZSTAVI

Edi Šelhaus: Retrospektiva

Ob 100. obletnici rojstva fotografa, fotoreporterja in pisatelja Edija Šelhausa si lahko v Muzeju novejše zgodovine ogledate pregledno razstavo njegovih del, ki so nastajala od začetka 2. sv. vojne do prvih let 21. stoletja. Kar 160.000 njegovih posnetkov hranijo v muzeju, tudi tako imenitne, kot je reševanje ameriških zavezniških letalcev med vojno, prihod partizanov v Trst, Gorico in Ljubljano, boj kroških Slovencev za svoje manjšinske pravice. Na ogled do konca septembra.

Le redkim uspe v življenju uresničiti svoje sanje. A dr. Meta Zagorc jih je celo presegla. Ko je bila še otrok, jo je babica večkrat vodila v gledališče, na kotalkališče, v cirkus, kjer so nanjo neverjeten vtis naredili akrobati, plesalci, igralci. Morda jo je to pripeljalo v ples in do vrhunskih rezultatov, ki niso prišli kar sami od sebe, ampak s trdim delom, znojem in vztrajnostjo. Po zavidljivi tekmovalni karieri je postala uspešna plesna pedagoginja, mednarodna plesna sodnica za standardne, latinskoameriške in moderne tekmovalne plese, med prvimi se je pri nas posvetila aerobiki in jogi, končala doktorski študij na fakulteti za šport, napisala je več kot 30 knjig, učbenikov, strokovnih in znanstvenih člankov in spada v vrh najuglednejših plesnih strokovnjakov doma in v tujini. Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa je prejela Bloudkovo nagrado. 

FESTIVALI

Ljubljana Festival

Več kot 80 dogodkov bo zaznamovalo poletne kulturne večere 67. Ljubljana festivala. Vsi si želimo lepo vreme, ker streha v poletnem gledališču Križank še ni popravljena, pripravljeni pa so na selitev na druga prizorišča. Posebno pozornost so namenili gostovanju pomembnih orkestrov (Münchenski radijski orkester z zborom Bavarskega radia, Shenzenski simfonični orkester), plesne navdušence bo očarala plesalka flamenka Maria Pagés, prvakinja Bolšoj teatra Svetlana Zakharova in italijanski plesni ansambel Aterballeto.

V rakiškem gozdu so pred 125 leti posekali do zdaj največjo jelko (hojo) na Slovenskem in jo po stari rimski jamborni cesti v enem kosu odpeljali v ladjedelnico sv. Marka v Trst, kjer so poželi nemalo začudenja in občudovanja. Domačini v Rakitni so se temeljito pripravili na praznovanje jubileja konec junija.

Jambor je pred 125 leti potreboval trgovec Henrik Angel Jazbec iz Trsta za svojo ladjo Beechdale – Bukova dolina. Skupaj z domačim kmetom Opeko sta odšla v gozd in izbrala pravo drevo, visoko blizu 70 metrov, za jambor so ga nekoliko skrajšali. Pot od Rakitne do Trsta je bila izredno težavna, saj so morali jambor prepeljati v enem kosu. Po ravnem so vozili s konji, v klancih pa z voli. Najtežji odsek je bil od Rakitne do Begunj, kjer je pomagalo 30 krepkih fantov iz Rakitne. Naslednja težava je bil železniški nadvoz na Rakeku, kjer so morali zadnji konec ročno odnašati. Nadaljevali so skozi Planino po izredno prometni jamborni cesti skozi Studeno, kjer so morali zaradi ozkega prehoda odbiti celo hišni vogal. Skozi Razdrto, Senožeče in Sežano je »lesena pošast« po slabem mesecu (od sredine decembra 1893 do sredine januarja 1894) pripotovala do ladjedelnice svetega Marka v Trstu, ki je bila končni cilj. Poškodovano ladjo so maja popravili in spet je odplula po trgovskih poteh.

Marsikateri poznate Miho Kralja predvsem s plesov za seniorje, kjer igra tako glasbo, na katero radi plešete. Manj je tistih, ki vedo, da je napisal popevko Sava šumi, ki je skoraj ponarodela. Kralj pa je tudi tisti skladatelj, čigar naslovna skladba Andromeda je dolga leta spremljala prenose smučarskih poletov v Planici. Prvi je imel najboljše klaviature, sintetizatorje. Ustanovil je glasbeno skupino, kot »one man band« je na terasah in v barih igral komercialno glasbo, ustvaril scensko in filmsko glasbo za več kot 110 kratkih filmov. Pot enega naših največjih glasbenih posebnežev od pionirčka z rdečo rutico, značilno za nekdanjo Jugoslavijo, do pionirja elektronske glasbe pri nas je zanimiva, zato predstavljamo nekaj pomembnih postaj na njegovi dolgi glasbeni poti, ki traja še danes.