-
RAZSTAVI
Edi Šelhaus: Retrospektiva
Ob 100. obletnici rojstva fotografa, fotoreporterja in pisatelja Edija Šelhausa si lahko v Muzeju novejše zgodovine ogledate pregledno razstavo njegovih del, ki so nastajala od začetka 2. sv. vojne do prvih let 21. stoletja. Kar 160.000 njegovih posnetkov hranijo v muzeju, tudi tako imenitne, kot je reševanje ameriških zavezniških letalcev med vojno, prihod partizanov v Trst, Gorico in Ljubljano, boj kroških Slovencev za svoje manjšinske pravice. Na ogled do konca septembra.
Plesna legenda, ki še veliko dela
Le redkim uspe v življenju uresničiti svoje sanje. A dr. Meta Zagorc jih je celo presegla. Ko je bila še otrok, jo je babica večkrat vodila v gledališče, na kotalkališče, v cirkus, kjer so nanjo neverjeten vtis naredili akrobati, plesalci, igralci. Morda jo je to pripeljalo v ples in do vrhunskih rezultatov, ki niso prišli kar sami od sebe, ampak s trdim delom, znojem in vztrajnostjo. Po zavidljivi tekmovalni karieri je postala uspešna plesna pedagoginja, mednarodna plesna sodnica za standardne, latinskoameriške in moderne tekmovalne plese, med prvimi se je pri nas posvetila aerobiki in jogi, končala doktorski študij na fakulteti za šport, napisala je več kot 30 knjig, učbenikov, strokovnih in znanstvenih člankov in spada v vrh najuglednejših plesnih strokovnjakov doma in v tujini. Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa je prejela Bloudkovo nagrado.
-
FESTIVALI
Ljubljana Festival
Več kot 80 dogodkov bo zaznamovalo poletne kulturne večere 67. Ljubljana festivala. Vsi si želimo lepo vreme, ker streha v poletnem gledališču Križank še ni popravljena, pripravljeni pa so na selitev na druga prizorišča. Posebno pozornost so namenili gostovanju pomembnih orkestrov (Münchenski radijski orkester z zborom Bavarskega radia, Shenzenski simfonični orkester), plesne navdušence bo očarala plesalka flamenka Maria Pagés, prvakinja Bolšoj teatra Svetlana Zakharova in italijanski plesni ansambel Aterballeto.
-
V rakiškem gozdu so pred 125 leti posekali do zdaj največjo jelko (hojo) na Slovenskem in jo po stari rimski jamborni cesti v enem kosu odpeljali v ladjedelnico sv. Marka v Trst, kjer so poželi nemalo začudenja in občudovanja. Domačini v Rakitni so se temeljito pripravili na praznovanje jubileja konec junija.
Jambor je pred 125 leti potreboval trgovec Henrik Angel Jazbec iz Trsta za svojo ladjo Beechdale – Bukova dolina. Skupaj z domačim kmetom Opeko sta odšla v gozd in izbrala pravo drevo, visoko blizu 70 metrov, za jambor so ga nekoliko skrajšali. Pot od Rakitne do Trsta je bila izredno težavna, saj so morali jambor prepeljati v enem kosu. Po ravnem so vozili s konji, v klancih pa z voli. Najtežji odsek je bil od Rakitne do Begunj, kjer je pomagalo 30 krepkih fantov iz Rakitne. Naslednja težava je bil železniški nadvoz na Rakeku, kjer so morali zadnji konec ročno odnašati. Nadaljevali so skozi Planino po izredno prometni jamborni cesti skozi Studeno, kjer so morali zaradi ozkega prehoda odbiti celo hišni vogal. Skozi Razdrto, Senožeče in Sežano je »lesena pošast« po slabem mesecu (od sredine decembra 1893 do sredine januarja 1894) pripotovala do ladjedelnice svetega Marka v Trstu, ki je bila končni cilj. Poškodovano ladjo so maja popravili in spet je odplula po trgovskih poteh.
Od pionirčka do pionirja elektronske glasbe
Marsikateri poznate Miho Kralja predvsem s plesov za seniorje, kjer igra tako glasbo, na katero radi plešete. Manj je tistih, ki vedo, da je napisal popevko Sava šumi, ki je skoraj ponarodela. Kralj pa je tudi tisti skladatelj, čigar naslovna skladba Andromeda je dolga leta spremljala prenose smučarskih poletov v Planici. Prvi je imel najboljše klaviature, sintetizatorje. Ustanovil je glasbeno skupino, kot »one man band« je na terasah in v barih igral komercialno glasbo, ustvaril scensko in filmsko glasbo za več kot 110 kratkih filmov. Pot enega naših največjih glasbenih posebnežev od pionirčka z rdečo rutico, značilno za nekdanjo Jugoslavijo, do pionirja elektronske glasbe pri nas je zanimiva, zato predstavljamo nekaj pomembnih postaj na njegovi dolgi glasbeni poti, ki traja še danes.
-
Tretja junijska sobota je rezervirana za obisk muzejev. Predstavljamo jagodni izbor dogodkov:
Mednarodni grafični likovni center napoveduje ob 21. uri vodstvo po razstavi Sodobna slovenska arhitektura in zaključni koncert Putrovk ob 23. uri.
Narodni muzej Slovenije vabi ob 17. uri na Srednjeveške utrinke s prikazom ročnih spretnosti, oblačilne kulture, kegljanja in namiznih iger. Kasneje bodo prikazali borilne veščine in obiskovalce popeljali po stalnih razstavah. Posvetna glasba iz srednjega veka bo rdeča nit koncerta ob 21.30.
Legendarni modni fotograf in njegove muze
Redko srečamo človeka, ki je več desetletij na videz isti. Prav tak je legendarni fotograf Stane Jerko, ki je prepoznal najlepše Slovenke in jim utrl pot v svet manekenstva. Pokončne drže, bistrega duha, prijatelji ga opisujejo kot vedrega, energičnega in iskrivega človeka, ki je znal ujeti s fotografskim objektivom 'nekaj več'. Specializiral se je za modno fotografijo, ki jo je skozi čas izpopolnil do vrhuncev. Za svoj več kot polstoletni opus je prejel številna priznanja, morda najpomembnejše pa je, da lahko pri osemdesetih reče: »Življenje je bilo v mojem primeru lepo.«
-
KULTURNI VEČER
Praznovanje na Rožniku
V ljubljanski Rožni dolini imajo Olepševalno društvo Rožna dolina (ODRD, ust. 1905.), ki skrbi za svojo okolico in kulturno dediščino. Že nekaj let se spominjajo rojstnega dne Ivana Cankarja, saj je živel na Rožniku sedem let, zato prirejajo na dvorišču tamkajšnje gostilne spominsko proslavo in izberejo vedno novo zanimivo povezovalno tematsko nit. Ker je na Rožniku nekaj časa živel tudi Oton Župančič in ker bo letos minilo 70 let od njegove smrti, bodo na letošnji 10. maj povezali oba velika ustvarjalca.
Okruški iz dolgoletne filmske ustvarjalnosti
Tugo Štiglic se je preizkusil na številnih filmskih področjih. Bil je režiser, scenarist, montažer, asistent številnih slovenskih režiserjev. Samostojno je posnel več filmov za Viba film, za slovensko televizijo je pripravljal reportaže, dokumentarne in etnografske filme ter mladinske oddaje. Za svoj bogati filmski opus je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Prosili smo ga, da obudi spomine na svoje filme, režiserje in igralce, s katerimi je sodeloval, prigode in nepozabna doživetja.
Niti sam niti gledalci ne bomo nikoli pozabili njegove prve vloge, ko je pri devetih letih igral dečka Marka v kultnem slovenskem filmu Dolina miru, kamor ga je povabil njegov oče, znameniti režiser France Štiglic. »Seveda sem bil premajhen, da bi razumel globino in pomen tega filma. Kar začeli smo snemati. Toda bilo mi je všeč. Še posebej pa sodelovanje z ameriškim igralcem Johnnyjem Kitzmillerjem. Nisem še znal angleško, on je malo znal nemško, kar je bilo dobro za Lotti (zaigrala jo je Evelyne Wohlfeiler), ki je govorila nemško, tako da smo se nekako sporazumeli. Očaral me je, ker je bil izredno prijazen in topel človek. Vsi smo ga imeli radi. In ko so nas pred dvema letoma povabili na canski filmski festival ob 60. obletnici filma in nagrade, ki jo je dobil tam, je bilo prelepo. Hudo mi je bilo, ker ga ni z nami, saj je mlad umrl.«
-
Noč knjige 2019
Ob svetovnem dnevu knjige (23. april), ki poteka pod častnim pokroviteljstvom Unesca in povezuje ljubitelje knjige po svetu, bo pri nas že šestič potekala Noč knjige. V 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu se boste lahko srečali s knjigami in avtorji ob glasbi, na razstavah v galerijah in v bogati ponudbi gotovo našli kaj zase. Noč knjige namreč nagovarja vse generacije bralcev, tudi tiste v domovih za starejše, ker spodbuja bralno kulturo, vrednost domišljije ter znanja v družbi. Letos bo potekla v duhu francoske revolucije, pojasnjuje organizator Rok Zavrtanik. Ker zaznamujemo 230. obletnico, poziva k svobodi, bratstvu in enakosti. Spomnili se bodo tudi Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Pa še to: Slovenske dneve knjige letos organizatorji prestavljajo v sredino maja.