KINO

Kino na zahtevo – novost Kinodvora

Če ste zamudili film na njihovem rednem sporedu in si ga želite ogledati v družbi prijateljev, praznujete jubilej in bi radi bližnje obdarili z ogledom filma, ki vam je bil všeč, ali pa vas skrbi gneča na kulturnih prireditvah, v Kinodvoru ponujajo priložnost za rezerviranje zasebne projekcije v Mali dvorani, ki si jo lahko ogleda zaključena skupina do deset oseb.

GLEDALIŠČE

Borštnik 2020, Maribor

Pomen združenja pisateljev in pesnikov je Nadežda Ažgihina, ruska pesnica in članica ruskega PEN-a, pojasnila vlogo njihovega združenja s pomenljivimi besedami: »Promovirati človečnost, ne pa sovraštva.« Kakšno združenje je to, kaj je njegova vloga na širšem in slovenskem območju, smo vprašali predsednico slovenskega PEN-a Ifigenijo Simonović, ki mu je predsedovala skoraj štiri leta, oktobra pa bo predala mandat. Poleg tega je tudi vsestranska ustvarjalka, pesnica, prevajalka, esejistka, nagrajena z Rožančevo nagrado (2009), ki je najvišja nagrada pri nas za esejistiko, poslikava pohištvo in oblikuje z glino.

RAZSTAVE

Slovenska majolika

Vsi poznamo ročke za vino – majolike, naj so izdelki ljudskih lončarjev ali tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka petdesetih let preteklega stoletja do konca svojega obstoja leta 2008. Poslikane so bile z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za obletnice. Mnoge nove motive so tej tradicionalni obliki dodali v ljubljanski tovarni Dekor. Ročka za vino je dobila ime po keramični tehniki majolika, ki je poimenovana po španskem otoku Majorka. Kdo in kje so jo izpopolnili, pa izveste na razstavi izbranih primerkov majolike v Narodnem muzeju Metelkova – do 31. oktobra.

Igralska kariera gledališkega, filmskega in televizijskega igralca Alojza Sveteta je morda čisto naključno tekla v treh mestih, ki smo jim včasih rekli braniki slovenske kulture, v Trstu, Mariboru in Ljubljani. Povsod se je uveljavil, postal ljubljenec občinstva in tudi strokovnjaki so prepoznali njegov igralski zanos, celostno razumevanje zahtevnih dramskih predlog, občudovali njegovo milino notranje bolečine, včasih trpkost, drugič njegovo prefinjeno komiko, kot so zapisali ob podelitvah številnih nagrad. Naj omenimo le Župančičevo, Borštnikovo, Glaserjevo. Gledaliških, filmskih in televizijskih vlog v številnih nanizankah je toliko, da jih ne gre naštevati.

Belo krajino je vsak otrok, ki ni od tam, najprej spoznal iz pesmic Otona Župančiča, ki je vse življenje ostal ponosni Belokranjec. Potem smo na televiziji videli, da so tam drugačne ljudske noše, bele in z rdečim pasom, slišali spevno, nežno glasbo za uho, spoznavali posebne ljudske plese in prelepo reko Kolpo. Dovolj razlogov, da si zaželimo spoznati to pokrajino in njene prijetne prebivalce. Veliko doživetij ponuja Krajinski park Kolpa.

Površina parka je nekaj čez 43 kvadratnih kilometrov, obsega območje ob mejni reki Kolpi v občini Črnomelj od Starega trga do Fučkovcev. Lepota pokrajine, za katero so značilni praprot, bele breze in brin, je izjemna. Pa čista in topla reka Kolpa, primerna za kopanje, zanimiva pa zato, ker v njej živi veliko vrst rib (popisali so jih 39), nekatere živijo samo tukaj. Del krajinskega parka je edini strogi naravni rezervat Hrastova loza, pravzaprav bukov gozd, v katerem gnezdi največja slovenska kolonija čapelj.

Lent 2020 bo!

Ne glede na stiske, organizacijske težave in nove pogoje festivalskega poletja, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji kulturnih dogodkov, so se prizadevni organizatorji Festivala Lent odločili, da ta bo, in spet vabijo v družbo pod zvezdnatim nebom, med pisane luči, zvoke in ritme. Njihova prednost je več manjših prizorišč, nekaterih na prostem, kjer bo mogoče uživati v glasbenih, gledaliških, folklornih prireditvah domačih in tujih umetnikov. (datum naknadno)

Slovenci imamo radi glasbo, radi jo poslušamo in radi pojemo. Pogosto se šalimo, da so trije Slovenci zbor, če se izgubimo v tujini, gremo enostavno v tamkajšnjo operno hišo, kjer bo gotovo kak slovenski pevec, ki nam bo pomagal. Podatki o zborovskih pevcih pri nas so veličastni: 64.000 ljudi poje v pevskih zborih, pevci so povezani v 1800 kulturnih društvih, zbori delujejo v 786 župnijah, imamo 1178 otroških in mladinskih pevskih zborov, 1340 zborovodij, ki posredujejo pevsko znanje in prinašajo ljubezen do petja med pevce. Kaj se bo dogajalo z njimi v novi stvarnosti po koroni?

 Mojstra lutkarstva Breda Varl, oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka, pedagoginja in nekdanja umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor (LGM), ter njen mož Tine Varl, režiser in direktor LGM, sta pred kratkim za svoje dolgoletno delo na umetniškem področju prejela Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Za njima je pet desetletij zakonskega in delovnega sobivanja. Podpisala sta pod več kot 100 lutkovnih predstav, čez 70 pa sta jih ustvarila z rojaki na avstrijskem Koroškem. V slovenskem prostoru ju je najbolj zaznamovala in gledalce očarala nanizanka Zverinice iz Rezije, ki jo je v 13 epizodah posnela slovenska televizija. Ob ljudskih zgodah in nezgodah je na humoren način približala manj znano, a dragoceno rezijansko kulturno dediščino.

POLETNI FESTIVALI

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek napoveduje odprtje Festivala Ljubljana 2. julija na Kongresnem trgu z Beethovnovo 9. simfonijo, zaključek pa konec avgusta z orkestrom milanske Scale. Zaradi prepovedi potovanj je prišlo do nekaterih sprememb programa. Ne bo gostovanja Bolšoj teatra, orkestra iz Južne Koreje, moskovskih solistov, koncertne izvedbe opere Fidelio. Avgustovske manjše komorne koncerte bodo izvedli v preddverju Križank in Peklenskem dvorišču ter v nekaterih cerkvah. Poskrbeli bodo za ustrezno razdaljo med sedeži nastopajočih in obiskovalcev.

Tokrat se s sogovornikom nisem srečala ob kavi. Kozarček pogovora z vprašanji in odgovori sva si izmenjala po medmrežju. Če bi se s pisateljem Slavkom Preglom pogovarjala pred koronavirusom, bi me zanimalo veliko drugega, na primer, kako ustvarja mladinske romane, satire, humoreske, romane za odrasle, kako nastanejo uspešnice, kako najde pot do bralcev, zanimali bi me tudi njegovi zabavni pripetljaji, ki so se mu med predstavitvijo knjig zgodili z mladimi bralci.

Napisal jih je več kot 50, med njimi nekaj kultnih mladinskih del, kot so  Odprava zelenega zmaja, Geniji v kratkih hlačah, Priročnik za klatenje. Napisal je več odmevnih in duhovitih del za odrasle bralce ( Razkošje v glavi, Kukavičje jajce, Poker z ničlami...). Pred kratkim je izšla njegova avtobiografija Srajca srečnega človeka. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade, med drugimi Levstikovo, Župančičevo, Schwentnerjevo, večernico, desetnico, leta 2017 pa je prejel še red zaslug za izjemen prispevek v slovenski kulturi in...