FESTIVALI

Ljubljana Festival

Več kot 80 dogodkov bo zaznamovalo poletne kulturne večere 67. Ljubljana festivala. Vsi si želimo lepo vreme, ker streha v poletnem gledališču Križank še ni popravljena, pripravljeni pa so na selitev na druga prizorišča. Posebno pozornost so namenili gostovanju pomembnih orkestrov (Münchenski radijski orkester z zborom Bavarskega radia, Shenzenski simfonični orkester), plesne navdušence bo očarala plesalka flamenka Maria Pagés, prvakinja Bolšoj teatra Svetlana Zakharova in italijanski plesni ansambel Aterballeto.

V rakiškem gozdu so pred 125 leti posekali do zdaj največjo jelko (hojo) na Slovenskem in jo po stari rimski jamborni cesti v enem kosu odpeljali v ladjedelnico sv. Marka v Trst, kjer so poželi nemalo začudenja in občudovanja. Domačini v Rakitni so se temeljito pripravili na praznovanje jubileja konec junija.

Jambor je pred 125 leti potreboval trgovec Henrik Angel Jazbec iz Trsta za svojo ladjo Beechdale – Bukova dolina. Skupaj z domačim kmetom Opeko sta odšla v gozd in izbrala pravo drevo, visoko blizu 70 metrov, za jambor so ga nekoliko skrajšali. Pot od Rakitne do Trsta je bila izredno težavna, saj so morali jambor prepeljati v enem kosu. Po ravnem so vozili s konji, v klancih pa z voli. Najtežji odsek je bil od Rakitne do Begunj, kjer je pomagalo 30 krepkih fantov iz Rakitne. Naslednja težava je bil železniški nadvoz na Rakeku, kjer so morali zadnji konec ročno odnašati. Nadaljevali so skozi Planino po izredno prometni jamborni cesti skozi Studeno, kjer so morali zaradi ozkega prehoda odbiti celo hišni vogal. Skozi Razdrto, Senožeče in Sežano je »lesena pošast« po slabem mesecu (od sredine decembra 1893 do sredine januarja 1894) pripotovala do ladjedelnice svetega Marka v Trstu, ki je bila končni cilj. Poškodovano ladjo so maja popravili in spet je odplula po trgovskih poteh.

Marsikateri poznate Miho Kralja predvsem s plesov za seniorje, kjer igra tako glasbo, na katero radi plešete. Manj je tistih, ki vedo, da je napisal popevko Sava šumi, ki je skoraj ponarodela. Kralj pa je tudi tisti skladatelj, čigar naslovna skladba Andromeda je dolga leta spremljala prenose smučarskih poletov v Planici. Prvi je imel najboljše klaviature, sintetizatorje. Ustanovil je glasbeno skupino, kot »one man band« je na terasah in v barih igral komercialno glasbo, ustvaril scensko in filmsko glasbo za več kot 110 kratkih filmov. Pot enega naših največjih glasbenih posebnežev od pionirčka z rdečo rutico, značilno za nekdanjo Jugoslavijo, do pionirja elektronske glasbe pri nas je zanimiva, zato predstavljamo nekaj pomembnih postaj na njegovi dolgi glasbeni poti, ki traja še danes.

Redko srečamo človeka, ki je več desetletij na videz isti. Prav tak je legendarni fotograf Stane Jerko, ki je prepoznal najlepše Slovenke in jim utrl pot v svet manekenstva. Pokončne drže, bistrega duha, prijatelji ga opisujejo kot vedrega, energičnega in iskrivega človeka, ki je znal ujeti s fotografskim objektivom 'nekaj več'. Specializiral se je za modno fotografijo, ki jo je skozi čas izpopolnil do vrhuncev. Za svoj več kot polstoletni opus je prejel številna priznanja, morda najpomembnejše pa je, da lahko pri osemdesetih reče: »Življenje je bilo v mojem primeru lepo.«

KULTURNI VEČER

Praznovanje na Rožniku

V ljubljanski Rožni dolini imajo Olepševalno društvo Rožna dolina (ODRD, ust. 1905.), ki skrbi za svojo okolico in kulturno dediščino. Že nekaj let se spominjajo rojstnega dne  Ivana Cankarja, saj je živel na Rožniku sedem let, zato prirejajo na dvorišču tamkajšnje gostilne spominsko proslavo in izberejo vedno novo zanimivo povezovalno tematsko nit. Ker je na Rožniku nekaj časa živel tudi Oton Župančič in ker bo letos minilo 70 let od njegove smrti, bodo na letošnji 10. maj povezali oba velika ustvarjalca.

Tugo Štiglic se je preizkusil na številnih filmskih področjih. Bil je režiser, scenarist, montažer, asistent številnih slovenskih režiserjev. Samostojno je posnel več filmov za Viba film, za slovensko televizijo je pripravljal reportaže, dokumentarne in etnografske filme ter mladinske oddaje. Za svoj bogati filmski opus je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Prosili smo ga, da obudi spomine na svoje filme, režiserje in igralce, s katerimi je sodeloval, prigode in nepozabna doživetja.

Niti sam niti gledalci ne bomo nikoli pozabili njegove prve vloge, ko je pri devetih letih igral dečka Marka v kultnem slovenskem filmu Dolina miru, kamor ga je povabil njegov oče, znameniti režiser France Štiglic. »Seveda sem bil premajhen, da bi razumel globino in pomen tega filma. Kar začeli smo snemati. Toda bilo mi je všeč. Še posebej pa sodelovanje z ameriškim igralcem Johnnyjem Kitzmillerjem. Nisem še znal angleško, on je malo znal nemško, kar je bilo dobro za Lotti (zaigrala jo je Evelyne Wohlfeiler), ki je govorila nemško, tako da smo se nekako sporazumeli. Očaral me je, ker je bil izredno prijazen in topel človek. Vsi smo ga imeli radi. In ko so nas pred dvema letoma povabili na canski filmski festival ob 60. obletnici filma in nagrade, ki jo je dobil tam, je bilo prelepo. Hudo mi je bilo, ker ga ni z nami, saj je mlad umrl.«

Noč knjige 2019

Ob svetovnem dnevu knjige (23. april), ki poteka pod častnim pokroviteljstvom Unesca in povezuje ljubitelje knjige po svetu, bo pri nas že šestič potekala Noč knjige. V 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu se boste lahko srečali s knjigami in avtorji ob glasbi, na razstavah v galerijah in v bogati ponudbi gotovo našli kaj zase. Noč knjige namreč nagovarja vse generacije bralcev, tudi tiste v domovih za starejše, ker spodbuja bralno kulturo, vrednost domišljije ter znanja v družbi. Letos bo potekla v duhu francoske revolucije, pojasnjuje organizator Rok Zavrtanik. Ker zaznamujemo 230. obletnico, poziva k svobodi, bratstvu in enakosti. Spomnili se bodo tudi Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Pa še to: Slovenske dneve knjige letos organizatorji prestavljajo v sredino maja.

Dr. Aksinja Kermauner je septembra 2018 postala predsednica Društva slovenskih pisateljev. Je komaj druga ženska na tem položaju. O pomenu in vlogi literature razmišlja na svojski način. Za otroke in mladino je napisala več kot 15 knjig pa tudi nekaj romanov za odrasle bralce. Je avtorica prvih tipank in izvirnih leposlovnih besedil za lahko branje. V svoja dela vnaša elemente humorja, predvsem pa optimizem, ki pri nas pogosto nima domovinske pravice, nenehno spominja na pomembnost branja, razumevanje med ljudmi, preseganje medgeneracijskih konfliktov, skrb za okolje in ne nazadnje tudi na prijateljstvo. 

Razstava /120. obletnica rojstva Božidarja Jakca

Imenitni slikar Božidar Jakac je prepotoval skoraj ves svet (Evropo, Ameriko in severno Afriko), neprestano risal, fotografiral in posnel tudi več kratkih filmov. Novomeščanom je podaril 828 del, večinoma krajin v tehniki pastela, ki bi jim lahko rekli kar portret pokrajine, saj je v njih iskal in slikal duhovni portret le-te, ne le njene vizualne podobe. Prav krajina v pastelu je Jakca približala najširšemu občinstvu, zato so v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja pripravili razstavo njegovih del z naslovom Podoba in moč krajine. Jakčeva iskrena in globoka navezanost na domačo pokrajino ter rojstni kraj se kaže v številnih motivih, zato bo posebno mesto na razstavi predstavljala ravno podoba Dolenjske. Ogledate si jo lahko do 20. aprila.