Redko srečamo človeka, ki je več desetletij na videz isti. Prav tak je legendarni fotograf Stane Jerko, ki je prepoznal najlepše Slovenke in jim utrl pot v svet manekenstva. Pokončne drže, bistrega duha, prijatelji ga opisujejo kot vedrega, energičnega in iskrivega človeka, ki je znal ujeti s fotografskim objektivom 'nekaj več'. Specializiral se je za modno fotografijo, ki jo je skozi čas izpopolnil do vrhuncev. Za svoj več kot polstoletni opus je prejel številna priznanja, morda najpomembnejše pa je, da lahko pri osemdesetih reče: »Življenje je bilo v mojem primeru lepo.«

KULTURNI VEČER

Praznovanje na Rožniku

V ljubljanski Rožni dolini imajo Olepševalno društvo Rožna dolina (ODRD, ust. 1905.), ki skrbi za svojo okolico in kulturno dediščino. Že nekaj let se spominjajo rojstnega dne  Ivana Cankarja, saj je živel na Rožniku sedem let, zato prirejajo na dvorišču tamkajšnje gostilne spominsko proslavo in izberejo vedno novo zanimivo povezovalno tematsko nit. Ker je na Rožniku nekaj časa živel tudi Oton Župančič in ker bo letos minilo 70 let od njegove smrti, bodo na letošnji 10. maj povezali oba velika ustvarjalca.

Tugo Štiglic se je preizkusil na številnih filmskih področjih. Bil je režiser, scenarist, montažer, asistent številnih slovenskih režiserjev. Samostojno je posnel več filmov za Viba film, za slovensko televizijo je pripravljal reportaže, dokumentarne in etnografske filme ter mladinske oddaje. Za svoj bogati filmski opus je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Prosili smo ga, da obudi spomine na svoje filme, režiserje in igralce, s katerimi je sodeloval, prigode in nepozabna doživetja.

Niti sam niti gledalci ne bomo nikoli pozabili njegove prve vloge, ko je pri devetih letih igral dečka Marka v kultnem slovenskem filmu Dolina miru, kamor ga je povabil njegov oče, znameniti režiser France Štiglic. »Seveda sem bil premajhen, da bi razumel globino in pomen tega filma. Kar začeli smo snemati. Toda bilo mi je všeč. Še posebej pa sodelovanje z ameriškim igralcem Johnnyjem Kitzmillerjem. Nisem še znal angleško, on je malo znal nemško, kar je bilo dobro za Lotti (zaigrala jo je Evelyne Wohlfeiler), ki je govorila nemško, tako da smo se nekako sporazumeli. Očaral me je, ker je bil izredno prijazen in topel človek. Vsi smo ga imeli radi. In ko so nas pred dvema letoma povabili na canski filmski festival ob 60. obletnici filma in nagrade, ki jo je dobil tam, je bilo prelepo. Hudo mi je bilo, ker ga ni z nami, saj je mlad umrl.«

Noč knjige 2019

Ob svetovnem dnevu knjige (23. april), ki poteka pod častnim pokroviteljstvom Unesca in povezuje ljubitelje knjige po svetu, bo pri nas že šestič potekala Noč knjige. V 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu se boste lahko srečali s knjigami in avtorji ob glasbi, na razstavah v galerijah in v bogati ponudbi gotovo našli kaj zase. Noč knjige namreč nagovarja vse generacije bralcev, tudi tiste v domovih za starejše, ker spodbuja bralno kulturo, vrednost domišljije ter znanja v družbi. Letos bo potekla v duhu francoske revolucije, pojasnjuje organizator Rok Zavrtanik. Ker zaznamujemo 230. obletnico, poziva k svobodi, bratstvu in enakosti. Spomnili se bodo tudi Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Pa še to: Slovenske dneve knjige letos organizatorji prestavljajo v sredino maja.

Dr. Aksinja Kermauner je septembra 2018 postala predsednica Društva slovenskih pisateljev. Je komaj druga ženska na tem položaju. O pomenu in vlogi literature razmišlja na svojski način. Za otroke in mladino je napisala več kot 15 knjig pa tudi nekaj romanov za odrasle bralce. Je avtorica prvih tipank in izvirnih leposlovnih besedil za lahko branje. V svoja dela vnaša elemente humorja, predvsem pa optimizem, ki pri nas pogosto nima domovinske pravice, nenehno spominja na pomembnost branja, razumevanje med ljudmi, preseganje medgeneracijskih konfliktov, skrb za okolje in ne nazadnje tudi na prijateljstvo. 

Razstava /120. obletnica rojstva Božidarja Jakca

Imenitni slikar Božidar Jakac je prepotoval skoraj ves svet (Evropo, Ameriko in severno Afriko), neprestano risal, fotografiral in posnel tudi več kratkih filmov. Novomeščanom je podaril 828 del, večinoma krajin v tehniki pastela, ki bi jim lahko rekli kar portret pokrajine, saj je v njih iskal in slikal duhovni portret le-te, ne le njene vizualne podobe. Prav krajina v pastelu je Jakca približala najširšemu občinstvu, zato so v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja pripravili razstavo njegovih del z naslovom Podoba in moč krajine. Jakčeva iskrena in globoka navezanost na domačo pokrajino ter rojstni kraj se kaže v številnih motivih, zato bo posebno mesto na razstavi predstavljala ravno podoba Dolenjske. Ogledate si jo lahko do 20. aprila.

Črt Škodlar je mož z veliko talenti. Njegovo delo so pogosto spremljali pridevniki, kot so sijajen lutkar, virtuozen animator, odličen organizator, zanimiv filmar, odličen režiser in scenograf, avtor humorističnih in satiričnih oddaj. Delal je v lutkovnem gledališču, na televiziji, pri Triglav filmu, tudi kot svobodnjak. Da bi v svobodnem poklicu preživel, je igral celo orgle v cirkusu in počel še marsikaj, ker je pač neuklonljiv človek, ki se ne preda. Leta 2003 je prejel Ježkovo nagrado za izvirne dosežke. Osvetlili bomo le nekaj drobcev iz njegovega življenja, obdarovanega s talenti.

Pripravlja: Neva Brun

Obletnica/Vodnikovo leto

Ob 200. obletnici smrti pesnika Valentina Vodnika bo v letošnjem letu veliko dogodkov, posvečenih temu jezikoslovcu, pesniku, učitelju, časnikarju in duhovniku. Največ seveda na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Vodnika spoštujemo tudi zato, ker je uspel prepričati Francoze, da je slovenščina postala uradni učni jezik v enotni osnovni šoli in gimnaziji, v zadnjem letniku tudi učni predmet. Napisal je prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika (francoščine), prvo slovnico v slovenščini, se podpisal pod eno prvih slovenskih pesniških zbirk, napisal prvo slovensko kuharico in priročnik za babice. Leta 1797 je začel izdajati prvi slovenski časopis Lublanske novice. Čeprav so ga po odhodu Francozov izključili iz javnega življenja, je prvi pesnik, ki je dobil svoj spomenik, in vreden je našega spomina.

Pripravlja: Neva Brun

Gledališče: V imenu matere, slovenska dramska noviteta 

Dramatik Ivo Svetina se je odločil, da bo napisal sago, skoraj dokumentarno dramo o svoji družini na ozadju stoletja vojn (prve in druge), ideologij (slovanstvo, marksizem, socializem), nastajanju držav (Kraljevine SHS, SFRJ), zgodbo o rodu, ki ni hotel biti le pasiven opazovalec zgodovine, ampak je poskušal postati njen sooblikovalec. »Marsikdo je v sebi nosil tudi temno, strupeno seme, ki ga je vodilo v samomor, zato sem tekst pisal počasi in z muko,« je povedal Svetina.

Prišel je čas, ko si bo treba za prijatelje čas vzet' (kot poje Andrej Šifrer), kajti božične in novoletne voščilnice, ki jih napišete ali izdelate sami, so postale spet zelo priljubljene. Če se jih veselite vi, jih bodo gotovo veseli tudi vaši bližnji. Kaj spodbudnega in lepega jim boste napisali, morda celo narisali ali posneli fotografijo, veste samo vi, le ne pozabite jih poslati. Odstiramo nekaj zanimivosti iz zgodovine koledarjev, pratik in novoletnih voščilnic. Morda boste ob branju lažje izbrali priljubljen motiv zanje.