Svet je potreben objema, pravi pisateljica Darinka Kobal, ki je do zdaj napisala že 1100 različnih otroških pravljic, zgodb in ustvarjalnih nalog za otroke. Njen opus obsega 45 slikanic s pravljicami in 25 knjig v elektronski obliki. Z njimi obiskuje šole in knjižnice ter jih pripoveduje otrokom, pri tem pa ji pomaga lutka Pika Rokavička. Štiri so prevedene v hrvaščino, ena v srbščino in tri v angleščino. Poleg tega objavlja zapise v številnih revijah, tudi Vzajemnosti, in na Radiu Slovenija. Tako obsežen opus je lahko ustvarila zato, ker zase pravi, da je radovedna in disciplinirana, drži se načela, da vse, kar začne, tudi konča. Preživela je hudo bolezen, že več let je prostovoljka, polna je energije in veselja do življenja, kar kot nekdanja učiteljica rada deli z drugimi. 

Do srede septembra gledališča še ponujajo možnost za vpis abonmajev v novi sezoni, kar omogoča nakup cenejših vstopnic, zato smo pripravili pregled nove in zanimive ter bogate ponudbe nekaterih gledališč. Večinoma so pripravili po šest premier.

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje začenjajo sezono z monološko pripovedjo žensk treh generacij – babice, hčere, vnukinje – o ljubezni, osamljenosti in odtujenosti. Dramo Ljubi moj je napisala irska dramatičarka Elaine Murphy, nadaljujejo z Erazmom in potepuhom Astrid Lindgren, dramo Pesmi živih mrtvecev avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, ki se poigrava s situacijami v slovenskem političnem prostoru. Pripravili bodo song komedijo Moški brlog svetovno slavnega Kristofa Magnussona, kjer ta razlaga, zakaj moški sovražijo šoping. Zelo zanimiv bo Puškinov Jevgenij Onjegin, za katerega je odrsko priredbo pripravil Nebojša Pop Tasić, režirala pa ga bo Moskovčanka Yulia Roschina.

Bienale oblikovanja (do 29. oktobra)

25. BIO, ki sta ga zasnovali kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan, prinaša svež pristop, »nove strategije za turizem, trženje in predstavitev znamenitosti, pridelavo hrane ter razvoj in rast novih dejavnosti, ki so jih oblikovalci razvili s skupnim raziskovanjem ter sodelovanjem z lokalnimi organizacijami in podjetji. Z delom na terenu so mobilizirali širok krog ljudi pri iskanju priložnosti, po katerih kličejo spremenjena demografska, podnebna in ekonomska realnost,« je povedal Matevž Čelik, direktor BIO in MAO.

V novih časih sol ni tako priljubljena pri pripravi hrane, kot je bila včasih, zdravniki ji pripisujejo nekatere škodljive lastnosti, toda še vedno je nepogrešljiva pri proizvodnji stekla, aluminija, usnja, številnih umetnih mas, v farmaciji, medicini, kozmetiki, pozimi pa služi za varen potek prometa. Včasih so ji rekli »belo zlato« in je bila pomembna strateška surovina, tako kot je zdaj nafta, ker je bila glavni konzervans za pripravo in shranjevanje živil. Bila je celo plačilno sredstvo, oblastniki so z njo veliko zaslužili, tihotapci tudi, saj je cvetela nedovoljena trgovina s soljo. Izbrali smo nekaj okruškov iz dolge zgodovine soli.

Tri Antigone

Vsako zgodovinsko obdobje ponuja novo razlago večne antične tragedije, ki je preživela čas. Tokrat jo razlaga svetovno uveljavljeni filozof Slavoj Žižek. Njegovo besedilo, ki ga je sam imenoval etično-politična vaja, so na oder postavili v Anton Podbevšek Teatru pod vodstvom režiserja Matjaža Bergerja. Žižek je zapisal, da je nastal zato, ker je bil nezadovoljen z njeno vnaprejšnjo mitologizacijo lastne geste pokopa bratovega trupla, zato je kar dvakrat obrnil potek dogodkov – in prišel do dveh poskusov spremembe družbenega reda v 20.

Tako je Peter Florjančič s svojim življenjem in delom predrugačil znan rek znamenitega filozofa Renéja Descartesa. Pa je tudi sam znamenit, ker je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev s približno 400 prijavljenimi patenti, več kot tisoč jih je nepatentiranih, uresničenih pa 41. Po izobrazbi je tekstilec tkalske stroke in prve izzive za izume je našel na svojem področju. Živel je v Monte Carlu, Davosu in Montreuxu v Švici, Firencah, Beljaku in Garmisch Partenkirchnu. Poklic ga je prisilil v mobilnost, imel je 5 državljanstev, 43 avtomobilov, v katerih je po svoji statistiki preživel kar 4 leta, tri na vlakih, leto in pol v letalih, eno leto na ladji, 25 let v hotelih. Ker ni bil nikdar na bolniškem dopustu in ni plačeval za pokojnino, se njegovo delo izumitelja ne sme zaustaviti. Čeprav je marca dopolnil 98 let, še vedno dela, ima svojo pisarno in je tudi ambasador aktivnega staranja ter medgeneracijskega sodelovanja.

Ekskluzivno za bralce Vzajemnosti

V četrtek, 18. maja, ob 20. uri še posebej vabijo bralce Vzajemnosti v Kavarno Union na ogled monokomedije Domna Valiča – Zapornik št. 3.2.3. Domen Valič je znan predvsem po svoji vlogi v seriji Usodno vino in kot sovoditelj oddaje Slovenija ima talent, zato je zagotovo dobro znan tudi vam. Blesti pa v svoji igri Zapornik št. 3.2.3., kjer interpretira različne like. Samo za naše bralce bo cena vstopnine znižana: 10 evrov. Rezervacije na tel. številki 040 33 66 72.

Trač ali Mnogo hrupa za nič

Novi muzikal, ki si ga lahko ogledate v Mestnem gledališču ljubljanskem, je navdihnila istoimenska Shakespearova komedija, libretist in korežiser Gašper Tič ji je dodal to, kar je značilno za sedanji čas. V mislih je imel rumene medije, ki živijo od tračev. Od angleške komedije je ohranil ljubezenske zaplete, hrepenenje, preizkušnje, spletke, obrekovanje, ki jih morajo zaljubljenci prestati, da si lahko skočijo v objem. Besedilo je duhovito, zabavno, in občinstvo dolgo ploska že med predstavo, za kar imajo veliko zaslug tudi odlični igralci: Uroš Smolej v vlogi župnika, Iva Krajnc Bagola – načitana hči, Tanja Ribič – njena mama in oštirka Maša, Gregor Čušin – oče in gostilničar ter vsi, ki igrajo, pojejo ter se odlično gibajo po odru. Avtor glasbe Davor Herceg s svojimi glasbeniki igra v živo, predstavo pa dopolnjujejo še odlični plesalci.

Že dolgo ni bilo za kako razstavo pri nas tako veliko zanimanja, kot je za razstavo Skrivnost lože. Prostozidarstvo na Slovenskem. Prostozidarstvo je bilo vedno pod strogim očesom javnosti, pogosto ga povezujejo s politiki, zarotniki, tistimi, ki bi radi vladali iz ozadja. Kritizirali, obtoževali in celo prepovedali so ga številni politični sistemi, fašizem, nacizem, komunizem, v novejšem času tudi islam, nenaklonjena mu je bila tudi Cerkev, saj je papež Klement XII. že leta 1738 obtožil prostozidarje krivoverstva, čeprav jih danes Cerkev ne napada več. Po padcu berlinskega zidu se je svobodni duh prostozidarstva vrnil v srednje in vzhodnoevropske države, tudi v Slovenijo. Ker pa je glavna lastnost prostozidarjev, kot poudarjajo sami, to, da delajo dobro, hkrati pa molčečnost, je razumljivo, da je sumov izjemno veliko, skrivnosti, ki burijo domišljijo, še več, zato bomo poskušali predstaviti gibanje, ki ima večstoletno zgodovino.

 47. teden slovenske drame

Začne se 27. marca, na svetovni dan gledališča, v Prešernovem gledališču Kranj. Nova selektorica TSD Tea Rogelj je v tekmovalni program uvrstila osem, v spremljevalni program pa šest predstav. Pri svojem izboru je zasledovala merilo kompleksnosti uprizoritve in njene dovršenosti, ob tem pa se je ravnala po pravilu festivala, ki ji omogoča strnjen pregled najučinkovitejših uprizoritev ter tudi odmev pri občinstvu ter kritiški javnosti. »Kot gledališka kritičarka opažam, da uprizoritve pogosto izhajajo iz družbenoangažiranih idej, a jih izvajalci vse prevečkrat ne izpeljejo do konca. Sredi procesa zastanejo, kot da so se utrudili,« ugotavlja selektorica, ki pogreša tudi več uprizoritev del slovenskih dramskih klasikov, vse pogostejši pa so avtorski projekti. Tri gledališča iz Srbije, Hrvaške in Češke bodo dopolnila ponudbo slovenskih gledališč iz domovine in zamejstva.