19. oktobra 2017 je minilo 25 let, odkar je bil v samostojni državi Sloveniji ustanovljen Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ta pomembni dogodek je zavod zaznamoval z izdajo posebnega zbornika in podelitvijo priznanj članom organov upravljanja za dolgoletno in uspešno delo ter generalnima direktorjema in delavki z najdaljšim delovnim stažem v zavodu. Podelili so zlate, srebrne in bronaste plakete. Slovesnost je zaznamoval tudi kratek kulturni program, ki ga je izvedla odlična klarinetistka.

O tej tematiki pogosto pišemo v Vzajemnosti, razne informacije in dezinformacije pa lahko prebirate tudi v drugih medijih. Prav zato in zaradi različnih odzivov v zvezi z zagotovitvijo sredstev iz državnega proračuna za kritje primanjkljajev v javnih zdravstvenih zavodih je prav, da nekatere stvari v zvezi s pokojninsko blagajno ponovno razgrnemo.

Obseg sredstev pokojninske blagajne, določen s spremenjenim finančnim načrtom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2017, je bil sprejet lani decembra na podlagi makroekonomskih izhodišč Umarja iz septembra 2016. Dohodki in odhodki so uravnoteženi, kot to določa ZPIZ-2, in to v obsegu približno 5,2 milijarde evrov. Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne je prispevek delojemalcev in delodajalcev, drugi vir pa so transferni dohodki, še zlasti državni proračun.

Svet zavoda je na majski seji razpravljal o poročilu Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), in sicer o problematiki pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pred dobrim letom (v majski številki revije) smo prav tako pisali o tej temi in zapisali, da pri pobiranju prispevkov za PIZ ni napredka. Tokrat pa je svet zavoda na podlagi poročila ugotovil, da gre za viden napredek na tem področju. Očitno je do njega prišlo tudi na podlagi dolgoletnih prizadevanj Fursa oziroma prej davčne uprave, republiškega inšpektorata za delo in tudi zavoda, ki so opozarjali na določene probleme in dajali pobude za spremembo zakonodaje.

Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri nas in eden najpomembnejših nosilcev socialne varnosti državljanov, zato je Razvojni program zavoda temeljni programski dokument. Na junijski seji so člani sveta zavoda sprejeli program za obdobje 2017–2021, ki opredeljuje razvojne usmeritve, vizijo, poslanstvo in glavne cilje zavoda.

V razpravi so člani sveta ugotovili, da je razvojni program dobra osnova za prihodnje petletno obdobje. Spodbudno je, da imajo usmeritve konkretne merljive kazalnike, na podlagi katerih bo mogoče nadzirati uresničevanje zastavljenih ciljev. Dokument prikazuje tudi slabosti in prednosti zavoda, hkrati pa tudi priložnosti in nevarnosti, ki lahko ogrozijo načrtovane cilje. Vizija zavoda ostaja enaka kot v preteklosti, to je zadovoljna stranka, javnost in zaposleni.

Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja je 20. aprila razpravljala o dolgoročnem načrtu razvoja sklada za prihodnje desetletno obdobje in bila proti nameri njegove pripojitve k na novo oblikovanemu demografskemu rezervnemu skladu. Zahtevala je, da se ohrani sedanja statusna oblika sklada in da so njegova sredstva še naprej namenjena za vzdrževanje in rekonstrukcijo stanovanj in gradnjo novih oskrbovanih stanovanj. Takšno stališče je zavzel tudi nadzorni svet, saj bi bilo sicer lahko ogroženo ne le poslovanje sklada, ampak tudi njegov obstoj. Skupščina je sklenila, da s svojimi stališči seznani vlado in pristojna ministrstva in tudi vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, ZPIZ in Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Člani sveta Zpiza so na zadnji seji največ časa namenili razpravi o gmotnem položaju uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osnova za razpravo je bila raziskava – Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji, ki jo je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Temeljna ugotovitev raziskave, ki zajema obdobje od 2006 do 2014, je, da so upokojenci v slabšem dohodkovnem položaju v primerjavi z drugo populacijo. 

Raziskava obravnava samska moška ali ženska gospodinjstva in upokojenske pare. V upokojenskih gospodinjstvih, kjer je nosilec gospodinjstva upokojenec ali upokojenka in v katerem ni delavno aktivnih ali brezposelnih oseb, je leta 2014 živelo 67,5 odstotka upokojencev, pokojnina pa je bila njihov edini ali glavni vir dohodka. V letu 2014 so pokojnine v teh gospodinjstvih predstavljale več kot 84 odstotkov vseh dohodkov.

Svet zavoda je 16. marca razpravljal o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvsem z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo tudi na področje dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Zpiz pri pripravi predloga zakona ni sodeloval, čeprav je v javni razpravi tudi bela knjiga o predvideni reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker gre pri omenjenem zakonu za temeljit poseg v ureditev, ki je stara že 25 let, bi pričakovali, da bodo pri njegovem oblikovanju aktivno in konstruktivno sodelovali tudi tisti zavodi in organi, ki so jim s predlaganimi spremembami naložene nove naloge in finančne obveznosti. Zato ne čudi, da je bilo v dosedanji javni razpravi, kot je na seji v uvodu pojasnila predstavnica ministrstva za zdravje, danih že mnogo pripomb in predlogov in bo verjetno javna razprava podaljšana.