BOLEČINA MED LOPATICAMI

82-letna bralka sprašuje za vzroke pekoče bolečine med lopaticami, ki se pojavi v popoldanskem času in je odvisna od gibanja. Včasih jo tako močno zbode, da ji zastane dih. Osebna zdravnica meni, da izvirajo iz hrbtenice. Protibolečinskih zdravil še ni začela jemati. Zanima jo, ali bi lahko bila bolečina posledica bolezni pljuč ali srca. Zdravi se zaradi visokega krvnega tlaka, nima sladkorne bolezni in povišanih maščob v krvi. Izvidi krvi so bili normalni. Ponoči še kar dobro spi. Ima dober tek, zanika slabosti, bruhanje, zgago, hujšanje, slabo počutje. Vsak dan kuha, ima manjši vrt, s prijateljicami rada poklepeta.

PISKANJE IN ZVENENJE V UŠESU

Bralka piše, da so se pri 80-letni mami pojavila piskanje, šumenje in zvenenje v ušesu. Podnevi jih sliši občasno, ponoči je zvok zelo moteč in povzroča nespečnost. Specialist za ušesa, nos in grlo je postavil diagnozo tinitus in jo napotil še na pregled k nevrologu. Mama je drugače zdrava. Približno leto dni jemlje dvojna zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Hčer zanima, ali obstajajo zdravila, ki bi omilile mamine težave.

Tinitus je zaznavanje določenega zvoka (piskanje, šumenje, pokanje) v ušesih ali glavi, ki ga v resnici ni v okolici. To težavo ima okoli 15 odstotkov odraslih in narašča s starostjo. Ker se osebi običajno poslabša sluh, ga povezujemo z okvarami različnih delov notranjega ušesa pa tudi z nekaterimi obolenji, predvsem s spremembami na vratnih žilah (zožitve in različne nepravilnosti ožilja). O takšnih težavah tožijo tudi bolniki pri hudi zožitvi aortne zaklopke in boleznih s povečanim utripom srca (slaba kri, bolezni ščitnice). Običajno takrat šum pulzira v ritmu srca. Neredko težave lahko povzročajo zdravila, na primer nekateri antibiotiki, zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka, depresije, alergije.

IZVIDI PREISKAV

Bralci pogosto kličejo za razlago in pojasnitev izvidov preiskav. Tokrat je poklicala 75-letna bralka, ki je opravila magnetno resonanco hrbtenice. Pred 12 leti so ji predlagali operacijo, vendar se zanjo ni odločila. Po fizikalni terapiji se je stanje izboljšalo do začetka letošnjega leta. Prejšnji teden je ponovno opravila preiskavo. Dobila je dolg izvid z več diagnozami in veliko izrazi, ki jih ne razume. 

Najprej osnovno pravilo. Različne, tudi slikovne preiskave so v veliko pomoč, vendar jih je treba vedno obravnavati v luči kliničnih težav, ki jih ima bolnik. Dolžina izvida in število rentgenoloških diagnoz ne pomenita nujno tudi stopnje težav. Na podlagi pogovora z bolnikom, natančnega kliničnega pregleda in dodatnih preiskav bo specialist ustrezne stroke lahko predlagal najboljšo terapijo. Njegova naloga je, da razloži, katere so prednosti in nevarnosti zdravljenja, in pri tem upošteva želje posameznika. Po telefonu ni mogoče dati verodostojnih nasvetov glede možne terapije.

NOVO ZDRAVILO ZA ATEROSKLEROZO

65-letna bralka se že več let zdravi zaradi motenj arterijske prekrvitve nog (PAB). Že večkrat so ji čistili žile, a ima še vedno bolečine pri hoji na razdalji med 150 in 200 m. Ima sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in holesterole ter aterosklerotične spremembe na vratnem žilju. Prejema Aspirin, zdravila proti holesterolu, za zdravljenje sladkorne bolezni in urejanje krvnega tlaka. Redno hodi na preglede k angiologu. V tuji reviji je prebrala, da so v uporabi nova zdravila, s katerimi lahko bolezen učinkovito pozdravimo. Je na voljo tudi pri nas?

O SMISELNOSTI OPERATIVNEGA POSEGA

Več kot 80 let stara bralka želi mnenje o smiselnosti operativnega posega trebušne kile, ki je nastala po večkratnih operacijah tankega črevesja. Nosi kilni pas in ob tem nima bolečin, hodi in še kaj pobrklja po vrtu. Moti jo, ker je stena kile zelo tanka in da ji občasno uide voda. Pred dvema letoma je bila že predvidena za poseg. Na dan operacije so ji rekli, da bo po posegu verjetno težje dihala. Ustrašila se je, zato ni privolila v operacijo. Osebni zdravnik jo zdaj ponovno pošilja na pregled h kirurgu. Ne ve, ali naj sploh gre.

ZDRAVILA SO V VAŠIH ROKAH

66-letna bralka ima težave z arterijami na nogah. Pred leti so ji očistili žilo na stegnu. Dve leti se je dobro počutila, v zadnjem mesecu se je ponovno pojavila bolečina v mečih pri hoji. Natančno in redno jemlje zdravila za urejanje krvnega tlaka, Aspirin in zdravila proti holesterolu. Prizna, da je fizično manj aktivna in še vedno kadi. Sprašuje, ali obstajajo še kakšna zdravila, ki bi ji pomagala.

Draga bralka, ko vidim ljudi, ki prihajajo na rehabilitacijo po dvojnih amputacijah udov pri starosti 80 ali več let, navadno nikoli ne rečem žal besede, ko vidim s kakšno strastjo navsezgodaj zjutraj prižgejo cigareto v parku pred bolnišnico. Ne zato, ker sem tolerantna do kajenja, ampak ker razmišljam, kako bi morda reagirala sama, če bi vse življenje kadila in bi imela »samo še to od življenja«. Žalosti me predvsem zadnja misel. Pri vseh lepih stvareh, ki jih lahko ponuja življenje, so dim, smrad, kašelj, grenak okus v ustih in rumeni prsti edino, kar je lahko lepo? Tega resnično ne razumem. Ne verjamem, da so vsi ti ljudje nesrečni, žalostni in sami, na robu družbe. Morda samo ne znajo videti in najti lepih stvari okoli sebe.

BAKTERIJA MRSA

Mama naše bralke je morala v bolnišnico zaradi pljučnice. Po enem tednu so ji povedali, da ima na koži bakterijo (MRSA), ki je neobčutljiva za antibiotike. Od takrat si morajo vsi obiskovalci skrbno razkuževati roke ob prihodu in odhodu iz bolniške sobe. Zanima jo, kako nevarna je ta bakterija za mamo, ali obstajajo zdravila, da bi se je znebila, in kako naj ravnajo, ko bo prišla domov, saj imata njen mož in vnuk sladkorno bolezen. 

Stafilokok aureus je bakterija, ki je običajno prisotna na koži ali sluznicah telesa. Nekatere, pravzaprav zaščitne kožne bakterije so se spremenile in postale odporne proti večini antibiotikov. Takrat govorimo o bakteriji MRSA. Le-ta je prisotna tudi pri 2 odstotkih zdravih nosilcev »običajnega« stafilokoka, čeprav niso bili nikoli v bolnišnici, jemali veliko antibiotikov ali imeli diagnostične preiskave. Zanje pravzaprav ne vemo, smo pa lahko v stiku z njimi vsak dan.

MERJENJE KRVNEGA TLAKA

Tokrat odgovarjam na dve vprašanji. Pri prvi bralki se je hipertenzija pojavila ob dolgotrajnih hudih stresnih dogodkih. Po enem letu se je življenje umirilo, krvni tlak se je uredil in je ves čas med 110/70 mmHg in 130/75 mmHg. Redno jemlje antidepresive, je telesno aktivna. Zanima jo, ali še potrebuje zdravljenje z zdravili. Druga bralka po naročilu zdravnika vsak dan zjutraj in zvečer meri krvni tlak. Opaža, da je pri drugi meritvi vrednost krvnega tlaka vedno za 15 d0 20 mmHg nižja. Sprašuje, katero vrednost krvnega tlaka naj zapiše v dnevnik. 

PEKOČA BOLEČINA V STOPALIH

82-letna bralka toži o vedno bolj motečih pekočih bolečinah v obeh stopalih. Pojavijo se predvsem ponoči, podnevi jih občuti pri daljšem sedenju. Pri hoji nima težav, razen slabšega občutenja podlage, po kateri hodi. Nima sladkorne bolezni, ne uživa alkohola, ima težave s hrbtenico, jemlje zdravila zaradi zmanjšane funkcije ščitnice. Dvakrat je prebolela srčni infarkt, zato skrbno jemlje zdravila, tudi statine. Opravila je pregled pri tirologu in ortopedu, ki sta izključila možnost, da bi bile bolečine povezane z »njihovimi« obolenji. Težava je tako moteča, da ne upa več na prireditve, kjer bi morala dalj časa sedeti.

OKUŽBE SEČIL IN URINSKI KATETER 

Bralka sprašuje, na kakšen način lahko prepreči okužbe sečil pri 82-letnem možu, ki ima po preboleli možganski kapi vstavljen trajni urinski kateter. V zadnjem letu mora vedno pogosteje jemati antibiotike. Ob skrbni negi, ki mu jo nudi sama, takoj opazi spremembo v barvi, motnosti ali vonju urina in pregled v laboratoriju vedno potrdi prisotnost bakterij. Gospod se ob tem ne počuti slabše, nima povišane temperature, v zbirni vrečki je veliko seča. Poskusila je z različnimi čaji in pripravki, vendar brez uspeha.