OPERACIJA KILE

82-letni bralki je kirurg predlagal operacijo popkovne kile, ki je že vrsto let enako velika in z njo nima težav. Poseg naj bi naredili v lokalni anesteziji, vendar bi morala dan ali dva ostati v bolnici. Operacije se boji, poleg tega ne bi rada pustila stanovanja brez nadzora. Zanima jo, kaj se ji lahko zgodi, če se za operacijo ne odloči.  

Kila (pruh) nastane pri oslabljenih mišicah trebušne stene. Zaradi tega se lahko potrebušnica z delom črevesa vrine med mišičje in izboči skozi trebušno steno. Opazimo jo kot izboklino, ki se običajno pojavi pri naprezanju trebušne stene. Lahko je prirojena ali pridobljena. Na nastanek vplivajo vsi ponavljajoči se dejavniki, ki povzročajo povečan tlak v trebuhu (napor, dvigovanje bremen, napenjanje pri odvajanju, debelost, nosečnost). Najpogostejša je kila v dimljah, pri ženskah in otrocih pa popkovna kila. V primeru popkovne kile je v vrečki lahko del tankega črevesa. Dokler lahko kilo potisnemo nazaj (reponibilna kila) v trebušno votlino, običajno ni zapletov, vendar se sama od sebe, torej brez operacije, nikoli ne bo pozdravila. Če se kila uklešči med mišice, strukture v vrečki ne dobijo dovolj hrane in kisika, zato propadejo. V takem primeru je lahko ogroženo življenje, zato je potrebna nujna operacija.

ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI

65-letni bralki so pred pol leta naključno odkrili sladkorno bolezen. V prvih treh mesecih je upoštevala dieto. Vrednost krvnega sladkorja v krvi je s 14 mmol/l padla na 12 mmol/l. V lekarni je sicer vzela predpisana zdravila, pa se ne more odločiti, da bi jih začela jemati, ker želi poskusiti še naravna zdravila. Po 6 mesecih ima krvni sladkor na tešče med 9 in 10 mmol/l. Počuti se dobro, tlak ima okoli 150/90mmHg in malo povišan holesterol. Sprašuje, ali obstaja še kakšna druga možnost.

TEŽAVE ZARADI ČAKALNIH DOB 

Tokrat odgovarjam na načelna vprašanja, ki se dotikajo pereče teme v našem zdravstvu – čakalnih dob. Prva bralka ima neredno bitje srca, osebna zdravnica je pri pregledu krvi ugotovila, da delovanje ščitnice ni normalno, zato je napisala napotnico za specialista. Datum pregleda ima čez 9 mesecev. Druga je starejša gospa, ki je bila po 10 mesecih čakanja na pregledu pri ortopedu. Predlagal ji je vstavitev umetnega kolka. Operacija bo šele čez 6 mesecev.

PO MOŽGANSKI KAPI

Bralkin mož je pred enim mesecem prebolel možgansko kap. Je v zdravilišču in dobro okreva. Še vedno je prisotna šibkost leve strani telesa, vendar že lahko hodi po sobi. V zdravilišču bo samo še 10 dni, zato sprašuje, ali bi mu dodatna hoja, ki jo je pripravljena tudi plačati, koristila. Malo jo je strah, kako bo takšen, kot je, živel doma.

Možganska kap je bolezen, ki v veliki meri spremeni življenje bolnika in njegovih svojcev. Nastane v trenutku, zdravljenje, rehabilitacija in opora so potrebni vse življenje. Ob nastopu bolezni nam je najpomembnejše preživetje, kasneje želimo čimprejšnje okrevanje do stanja pred boleznijo. Žal se v večini primerov to ne zgodi in so posledice trajne. Sčasoma se z veliko volje in truda izboljšajo ali pa se naučimo živeti z njimi. Čas je zelo pomemben dejavnik. Predvsem v zgodnjem obdobju bolezni je prisotna velika utrudljivost. Po možganski kapi sicer priporočamo skupno vsaj 45 minut različne vadbe na dan, in sicer 5 dni v tednu. Pogosto v zgodnjem obdobju bolniki tega ne zmorejo. Zato dodatna terapija za zdaj ni smiselna.

OTEKANJE GLEŽNJA

Pri bralki se je v zadnjem tednu pojavila oteklina desnega gležnja, ki jo spremlja bolečina v gležnju in zunanji strani stopala. Koža ni spremenjena, je pa toplejša. Oteklina je zjutraj manjša kot proti večeru. Ponoči je prvič imela krče v nogah. Zanima jo, ali so to lahko znaki srčnega popuščanja oziroma bolezni ledvic.

Ob tem, da bralka nima nobenih dejavnikov tveganja srčno-žilnih obolenj, da nima težke sape, dela na vrtu brez težav, ponoči ne kašlja ali težko diha, zagotovo ne gre za srčno popuščanje. Lokalna oteklina tudi pri odpovedi ledvic ni možna.

KRATICE IN IZRAZI NA IZVIDU

71-letna bralka je bila pred kratkim pri kardiologu zaradi vse večje zadihanosti pri hoji po stopnicah in večjih naporih. Naročena je bila še na ultrazvok srca. Začela je jemati predpisana zdravila in se že bolje počuti. Pred dnevi je prejela izvid, vendar ne pozna kratic in posameznih izrazov. Zanima jo, kaj pomenijo IBS, SP in bandopneja.

Bralci me pogosto sprašujejo za razlago posameznih kratic. Ko sem začela delati kot zdravnica, smo latinske izraze vedno bolj nadomeščali s slovenskimi. Danes je pod vsako šifro diagnoze slovenski izraz. Res je tudi, da so bile diagnoze in odpustnice namenjene zdravnikom. Bolniki niso imeli možnosti spletnega dostopa do vseh mogočih podatkov o bolezni niti niso tako natančno pregledali in preverjali izvidov. Večinoma so zaupali zdravnikom, dejstvo pa je, da smo takrat imeli več časa za pogovor. Specialisti nismo bili tako ozko usmerjeni na posamezne organe, prav gotovo pa je bilo naše znanje manj poglobljeno in manj podprto z dokazi. Posledica ozke usmerjenosti je manjše število diagnoz, ki jih uporabljamo iz dneva v dan. Če je le-ta sestavljena iz več besed, se udomači kratica, ki postane pri specialistih za posamezne stroke splošno uporabljena. Včasih se tudi sama ujamem v past nerazumevanja le-teh. Takrat pomaga računalnik.

TEŽAVE PO OPERACIJI PROSTATE

82-letnemu bralcu so pred tremi meseci operirali prostato. Podnevi je zdaj v redu, le nekoliko pogosteje gre na vodo. Ponoči pa ima zelo hude bolečine v spodnjem delu trebuha. Krčevita bolečina ga v presledkih spremlja skoraj vso noč. Izvidi na kontrolnem pregledu pri urologu so bili dobri. Težave naj bi po nekaj mesecih prešle, vendar niso. Zanima ga, kam naj gre po pomoč.

DOLGOTRAJNO JEMANJE ZDRAVIL

73-letna bralka je bila pred sedmimi leti operirana zaradi raka na želodcu. Redno hodi na kontrole in ima v tem mesecu predvideno gastroskopijo. Od operacije prejema zdravilo za zaščito želodca. Prebrala je, da lahko dolgotrajno jemanje teh zdravil poveča možnost zlomov kosti in ima številne druge neželene učinke. Sprašuje, ali jih res mora jemati, saj težav z želodcem nima. 

Poleg zdravljenja in preprečevanja ran na želodcu, dvanajsterniku ali požiralniku se ta zdravila najpogosteje uporabljajo za zaščito želodca pri jemanju protibolečinskih zdravil ali v sklopu zdravljenja bolezni srca in ožilja (aspirin, marevan …). Zdi se mi, da v teh primerih zdravilo predpisujemo preveč rutinsko in ga ne prilagajamo, če se način zdravljenja spremeni ali bolnik nima težav. Pri takšnih vprašanjih sem vedno v dvomih, ali težav ne bi bilo ob prenehanju jemanja zdravil.

OMOTICA PRI HOJI

84-letna bralka, ki še ni imela resnejših bolezni, je zaskrbljena zaradi omotičnosti pri hoji. Zdravi se zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Laboratorijski izvidi krvi, EKG in UZ vratnega ožilja so bili normalni. Predvsem ponoči čuti mravljinčenje v stopalih. Družinska zdravnica je ocenila, da je za svoja leta odličnega zdravja. Pri gibanju po stanovanju nima posebnih težav, na sprehodu pa se počuti kot pijana, ima občutek, da bo stopila v prazno, ne čuti tal pod nogami. Težava je zelo neprijetna, s strahom pred padcem se samo še stopnjuje.

STRAH PRED PREISKAVAMI

61-letna bralka je pred kratkim nekajkrat opazila sledi krvi na toaletnem papirju po odvajanju blata. Sklepala je, da ima hemoroide, zato je posvetila veliko pozornosti rednemu odvajanju, prehrani, telesni dejavnosti in intimni higieni. Redno uporablja mazila, ki jih je kupila v prosti prodaji. Potem so težave izginile, pred enim tednom pa so se sledi krvi ponovno pojavile. Sprašuje, ali mora na pregled k zdravniku, saj ji je že misel na preiskavo neprijetna. Po drugi strani pa se boji, da je v ozadju kar resnejšega.