BAKTERIJA MRSA

Mama naše bralke je morala v bolnišnico zaradi pljučnice. Po enem tednu so ji povedali, da ima na koži bakterijo (MRSA), ki je neobčutljiva za antibiotike. Od takrat si morajo vsi obiskovalci skrbno razkuževati roke ob prihodu in odhodu iz bolniške sobe. Zanima jo, kako nevarna je ta bakterija za mamo, ali obstajajo zdravila, da bi se je znebila, in kako naj ravnajo, ko bo prišla domov, saj imata njen mož in vnuk sladkorno bolezen. 

Stafilokok aureus je bakterija, ki je običajno prisotna na koži ali sluznicah telesa. Nekatere, pravzaprav zaščitne kožne bakterije so se spremenile in postale odporne proti večini antibiotikov. Takrat govorimo o bakteriji MRSA. Le-ta je prisotna tudi pri 2 odstotkih zdravih nosilcev »običajnega« stafilokoka, čeprav niso bili nikoli v bolnišnici, jemali veliko antibiotikov ali imeli diagnostične preiskave. Zanje pravzaprav ne vemo, smo pa lahko v stiku z njimi vsak dan.

MERJENJE KRVNEGA TLAKA

Tokrat odgovarjam na dve vprašanji. Pri prvi bralki se je hipertenzija pojavila ob dolgotrajnih hudih stresnih dogodkih. Po enem letu se je življenje umirilo, krvni tlak se je uredil in je ves čas med 110/70 mmHg in 130/75 mmHg. Redno jemlje antidepresive, je telesno aktivna. Zanima jo, ali še potrebuje zdravljenje z zdravili. Druga bralka po naročilu zdravnika vsak dan zjutraj in zvečer meri krvni tlak. Opaža, da je pri drugi meritvi vrednost krvnega tlaka vedno za 15 d0 20 mmHg nižja. Sprašuje, katero vrednost krvnega tlaka naj zapiše v dnevnik. 

PEKOČA BOLEČINA V STOPALIH

82-letna bralka toži o vedno bolj motečih pekočih bolečinah v obeh stopalih. Pojavijo se predvsem ponoči, podnevi jih občuti pri daljšem sedenju. Pri hoji nima težav, razen slabšega občutenja podlage, po kateri hodi. Nima sladkorne bolezni, ne uživa alkohola, ima težave s hrbtenico, jemlje zdravila zaradi zmanjšane funkcije ščitnice. Dvakrat je prebolela srčni infarkt, zato skrbno jemlje zdravila, tudi statine. Opravila je pregled pri tirologu in ortopedu, ki sta izključila možnost, da bi bile bolečine povezane z »njihovimi« obolenji. Težava je tako moteča, da ne upa več na prireditve, kjer bi morala dalj časa sedeti.

OKUŽBE SEČIL IN URINSKI KATETER 

Bralka sprašuje, na kakšen način lahko prepreči okužbe sečil pri 82-letnem možu, ki ima po preboleli možganski kapi vstavljen trajni urinski kateter. V zadnjem letu mora vedno pogosteje jemati antibiotike. Ob skrbni negi, ki mu jo nudi sama, takoj opazi spremembo v barvi, motnosti ali vonju urina in pregled v laboratoriju vedno potrdi prisotnost bakterij. Gospod se ob tem ne počuti slabše, nima povišane temperature, v zbirni vrečki je veliko seča. Poskusila je z različnimi čaji in pripravki, vendar brez uspeha. 

BOLEČINE PRI URINIRANJU

78-letni bralec ima neprijetne pekoče in srbeče bolečine po vsakem uriniranju. Koža na spolovilu je svetlo rdeče barve, včasih razpoka do rahle krvavitve. Krema Canesten je ublažila bolečine, a jih ni odpravila. Po tednu dni jemanja tablet Ciprinol so bolečine izginile, vendar so se ponovno pojavile štiri dni po prenehanju zdravljenja. Posebno pozornost posveča higieni. Prejema zdravila za uravnavanje krvnega tlaka.

Moram priznati, da imam s tovrstnimi obolenji malo izkušenj. Kljub temu bom poskušala opozoriti na dejstva, ki jih pri iskanju vzrokov včasih zanemarimo.

RAZJEDA NA JEZIKU

Pri bralki z več sočasnimi obolenji se je po začetnih pekočih bolečinah v ustih pojavila boleča razjeda na jeziku, ki se kljub uporabi mazila proti glivicam in jemanju vitaminov skupine B ni zacelila. Čeprav usta večkrat na dan spira s prevretkom iz kamilic in žajblja, jo razjeda in jezik ob robovih še vedno tako bolita, da se ponoči zbuja. Ne upa si jesti trše hrane. Nevrolog je izključil možnost, da bi bila vzrok zdravila za epilepsijo. Ukinila je zdravila za zdravljenje rane na želodcu, ki jih je jemala približno tri leta. Še vedno pa mora uporabljati pršila za zdravljenje astme. Pregled pri specialistu za bolezni ušes, nosa in grla ima v maju prihodnje leto.

OPERACIJA KILE

82-letni bralki je kirurg predlagal operacijo popkovne kile, ki je že vrsto let enako velika in z njo nima težav. Poseg naj bi naredili v lokalni anesteziji, vendar bi morala dan ali dva ostati v bolnici. Operacije se boji, poleg tega ne bi rada pustila stanovanja brez nadzora. Zanima jo, kaj se ji lahko zgodi, če se za operacijo ne odloči.  

Kila (pruh) nastane pri oslabljenih mišicah trebušne stene. Zaradi tega se lahko potrebušnica z delom črevesa vrine med mišičje in izboči skozi trebušno steno. Opazimo jo kot izboklino, ki se običajno pojavi pri naprezanju trebušne stene. Lahko je prirojena ali pridobljena. Na nastanek vplivajo vsi ponavljajoči se dejavniki, ki povzročajo povečan tlak v trebuhu (napor, dvigovanje bremen, napenjanje pri odvajanju, debelost, nosečnost). Najpogostejša je kila v dimljah, pri ženskah in otrocih pa popkovna kila. V primeru popkovne kile je v vrečki lahko del tankega črevesa. Dokler lahko kilo potisnemo nazaj (reponibilna kila) v trebušno votlino, običajno ni zapletov, vendar se sama od sebe, torej brez operacije, nikoli ne bo pozdravila. Če se kila uklešči med mišice, strukture v vrečki ne dobijo dovolj hrane in kisika, zato propadejo. V takem primeru je lahko ogroženo življenje, zato je potrebna nujna operacija.

ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI

65-letni bralki so pred pol leta naključno odkrili sladkorno bolezen. V prvih treh mesecih je upoštevala dieto. Vrednost krvnega sladkorja v krvi je s 14 mmol/l padla na 12 mmol/l. V lekarni je sicer vzela predpisana zdravila, pa se ne more odločiti, da bi jih začela jemati, ker želi poskusiti še naravna zdravila. Po 6 mesecih ima krvni sladkor na tešče med 9 in 10 mmol/l. Počuti se dobro, tlak ima okoli 150/90mmHg in malo povišan holesterol. Sprašuje, ali obstaja še kakšna druga možnost.

TEŽAVE ZARADI ČAKALNIH DOB 

Tokrat odgovarjam na načelna vprašanja, ki se dotikajo pereče teme v našem zdravstvu – čakalnih dob. Prva bralka ima neredno bitje srca, osebna zdravnica je pri pregledu krvi ugotovila, da delovanje ščitnice ni normalno, zato je napisala napotnico za specialista. Datum pregleda ima čez 9 mesecev. Druga je starejša gospa, ki je bila po 10 mesecih čakanja na pregledu pri ortopedu. Predlagal ji je vstavitev umetnega kolka. Operacija bo šele čez 6 mesecev.

PO MOŽGANSKI KAPI

Bralkin mož je pred enim mesecem prebolel možgansko kap. Je v zdravilišču in dobro okreva. Še vedno je prisotna šibkost leve strani telesa, vendar že lahko hodi po sobi. V zdravilišču bo samo še 10 dni, zato sprašuje, ali bi mu dodatna hoja, ki jo je pripravljena tudi plačati, koristila. Malo jo je strah, kako bo takšen, kot je, živel doma.

Možganska kap je bolezen, ki v veliki meri spremeni življenje bolnika in njegovih svojcev. Nastane v trenutku, zdravljenje, rehabilitacija in opora so potrebni vse življenje. Ob nastopu bolezni nam je najpomembnejše preživetje, kasneje želimo čimprejšnje okrevanje do stanja pred boleznijo. Žal se v večini primerov to ne zgodi in so posledice trajne. Sčasoma se z veliko volje in truda izboljšajo ali pa se naučimo živeti z njimi. Čas je zelo pomemben dejavnik. Predvsem v zgodnjem obdobju bolezni je prisotna velika utrudljivost. Po možganski kapi sicer priporočamo skupno vsaj 45 minut različne vadbe na dan, in sicer 5 dni v tednu. Pogosto v zgodnjem obdobju bolniki tega ne zmorejo. Zato dodatna terapija za zdaj ni smiselna.