STRAH PRED PREISKAVAMI

61-letna bralka je pred kratkim nekajkrat opazila sledi krvi na toaletnem papirju po odvajanju blata. Sklepala je, da ima hemoroide, zato je posvetila veliko pozornosti rednemu odvajanju, prehrani, telesni dejavnosti in intimni higieni. Redno uporablja mazila, ki jih je kupila v prosti prodaji. Potem so težave izginile, pred enim tednom pa so se sledi krvi ponovno pojavile. Sprašuje, ali mora na pregled k zdravniku, saj ji je že misel na preiskavo neprijetna. Po drugi strani pa se boji, da je v ozadju kar resnejšega.

KRČNE ŽILE IN ZDRAVILA

74-letna bralka, ki ima težave s krčnimi žilami, sprašuje, ali lahko ob jemanju zdravila Marevan, ki ga prejema zaradi nerednega bitja srca, uporablja Venitan Forte gel. Z občasno uporabo mazila ima dobre izkušnje. Po nekajdnevnem jutranjem mazanju se ob težavah zmanjšajo bolečine, srbenje kože, manj je tudi nočnih krčev. Slišala pa je, da gela ni dobro uporabljati sočasno s tem zdravilom. Njena znanka, ki jemlje enako zdravilo, pa redno uporablja tablete iz divjega kostanja. 

PREISKAVE V VISOKI STAROSTI

Bralkina mama ima 98 let. Še vedno je bistra, živi sama in skrbi zase. Ne jemlje nobenih zdravil. V zadnjem mesecu je sede dvakrat izgubila zavest za nekaj minut. Po drugi izgubi zavesti so jo odpeljali v bolnišnico. Ob pregledu je bila brez težav, laboratorijski testi in EKG so bili v mejah normale. Dobila je kup napotnic za preiskave. Hčerka sprašuje, ali so glede na starost in čakalne dobe pregledi sploh smiselni. Če so, bi jih opravila tudi samoplačniško.

ANEVRIZMA ŽILE V TREBUHU

78-letnega bralca zanima, kako nevarna je ugotovljena anevrizma žile v trebuhu. Pred enim mesecem je osebna zdravnica slišala šum v trebuhu. Ultrazvočna preiskava je pokazala, da je trebušna aorta v dolžini 5 cm vretenasto razširjena do največ 4,5 cm, s prisotnimi sklerotičnimi plaki do največ 2,5 mm. Pred leti je nehal kaditi, zdravi se zaradi visokega krvnega tlaka. Redko ima bolečine v trebuhu in motnje prebave. Boji se, da mu žila poči, zato je nehal delati na vrtu in hoditi na daljše sprehode. 

AMPUTACIJA NOGE 

86-letni mami našega bralca so v eni izmed slovenskih bolnišnic predlagali amputacijo noge pod kolenom zaradi gangrene stopala ob sladkorni bolezni. Če se zanjo ne bo odločila, jo bodo odpustili domov. Sina zanima, kaj lahko naredijo, da bi se izognili posegu. 

Izguba dela telesa je ena izmed najhujših izkušenj, ki jo je zelo težko sprejeti. Razumem žalost, skrb, jezo in nemoč, ki jo doživljata gospa in njena družina. Ker že več kot 30 let delam v rehabilitaciji bolnikov po amputacijah, vem, da ni vse tako brezupno, kot je videti. Dejstvo, da so mami predlagali podkolensko amputacijo, pomeni, da je za zdaj ta mogoča in kirurgi razmišljajo, kako bo lahko lažje živela tudi po posegu. Nemalokrat se namreč pri starih ljudeh še vedno odločijo za nadkolensko amputacijo tudi zaradi razloga, da ne bo potrebno več posegov, če se rana na krnu ne bo celila. Menim, da je mama v dobrih rokah. Ker se po posegih, ki so jih že opravili, gangrena širi, z zelo veliko verjetnostjo druge možnosti ni.

NEREDNO BITJE SRCA

62-letno bralko skrbi, da je ne bi zadela možganska kap. Pred tedni je brala, da je pri nerednem bitju srca le-ta veliko bolj pogosta. Predvsem zvečer pred spanjem ima neprijeten občutek, da ji srce zastane in nato močno udari. Pri jutranjem merjenju krvnega tlaka je utrip enakomeren. Počuti se zdravo, je telesno aktivna in ne jemlje nobenih zdravil. Spi slabo, zato zvečer popije pomirjevalni čaj, ne pije kave, alkohola in ne kadi.

Radi rečemo, da dokler ne vemo zanj, je srce zdravo. In prav nenavaden utrip čutimo najprej. Ni pa nujno, da gre pri tem za obolenje srca. Težave, ki jih opisuje gospa, so najverjetneje prezgodnji prekatni utripi. Pri tolmačenju EKG jih opisujemo kot VES (ventrikularne ekstrasistole). Če nastanejo v povezavi z obolenjem srca, so lahko nevarne tudi za srčni zastoj. Vendar jih lahko zasledimo tudi pri boleznih drugih organov in zelo pogosto pri zdravih ljudeh v povezavi z uživanjem kave, alkohola, poživil, pri stresu, slabem spanju. V obliki, kot jih opisuje bralka, so skoraj gotovo nenevarne. Ker so moteče, ji svetujem, da pri svoji zdravnici opravi EKG in pregled krvi za morebitne motnje v presnovi elektrolitov ali ščitnice. Dvomim, da bi ob že daljši uporabi aritmijo lahko povzročil pomirjevalni čaj, čeprav je tudi to mogoče, zato ga naj nekaj dni ne pije. Ugodno vplivajo tudi magnezijeve tablete.

TRAJNI URINSKI KATETER

Bralka že dalj časa skrbi za moža, ki ima zaradi obolenja prostate vstavljen trajni urinski kateter. Zvečer urin iz vrečke odtoči, vendar se do 1. ure zjutraj spet napolni, zato vsako noč ob tej uri vstaja. Zaradi tega je pogosto neprespana in utrujena. Mož dnevno popije od 2,5 do 3 litre čaja ali drugih tekočin. Sprašuje, kako naj si pomaga, da bo vrečka za zbiranje seča zdržala do jutra.

Urinski kateter je v telesu tujek in vir okužb, zato ga poskušamo čim prej odstraniti. Žal pri nekaterih obolenjih ne gre drugače. Bralkin mož do zdaj ni imel vnetja sečil, ki so pri stalnem urinskem katetru dokaj pogosta, kar pomeni, da gospa dobro skrbi za odvajanje seča in upošteva nasvete urologa. Med njimi je tudi pitje med 2 in 3 litri tekočine na dan. Tako se možnost zastoja in razvoja bakterij v sečnih poteh zmanjša. V ležečem položaju je odvajanje vode iz telesa pospešeno, zato morajo predvsem tisti, ki jim noge čez dan otečejo, ponoči pogosteje na vodo.

STRANSKI UČINKI ZDRAVIL V PROSTI PRODAJI

Bralka, stara 76 let, ima pet let neredno bitje srca, zato redno jemlje Marevan, Concor, Ampril HL in Atorvastatin. Krvavitev ali drugih zapletov do zdaj ni bilo. Še vedno skrbi zase in za moža, kuha, pospravlja, ima manjši vrt, igra karte, se druži s prijatelji in rada hodi v naravo. Vedno bolj pa jo moti občasna pozabljivost (ali je zaklenila vrata, izključila likalnik, kam je položila ključe). Sprašuje, ali bi ji za boljši spomin pomagal Bilobil.

POVIJANJE NOG PRI VENSKI BOLEZNI

Tokrat smo prejeli dve vprašanji: prva bralka je bila pred dobrima dvema mesecema operirana zaradi krčnih žil. Še vedno povija nogo z elastičnim povojem. Ker prihajajo topli dnevi, sprašuje, kako dolgo je povijanje še potrebno. Pri drugi bralki se je na krčni žili na sredini goleni pojavila približno 5 cm dolga pordela oteklina, ki je toplejša in jo boli. Zanima jo, ali lahko nogo kljub temu povija.

Osnovno zdravljenje pri kronični venski bolezni, njenih posledicah in poznih zapletih je zunanja kompresija – bodisi z elastičnimi povoji bodisi ustreznimi nogavicami. Na začetni stopnji venskega obolenja med bolniki ni velikega navdušenja za takšno terapijo. Pri napredovalih stadijih, predvsem pri bolnikih, ki imajo težave s krčnimi žilami ali stalnim otekanjem gležnjev oziroma goleni, je kompresijsko zdravljenje smiselno. Pri golenjih razjedah pospeši celjenje in zmanjša bolezenske znake, zato je zunanja kompresija osnovno zdravljenje.

BOLEČINA V MEČIH

58-letni bralec ima pri hoji bolečine v mečih desne noge, ki se širi proti stegnu in postane tako močna, da se mora ustaviti. Po nekaj minutah počitka bolečina preneha. Že pred leti so mu odkrili zožitev hrbteničnega kanala. Pogosto ga boli križ. Temu pripisuje tudi težave z nogo. Še vedno občasno opravlja zidarska dela in pokadi 20 cigaret dnevno. Bolečina je postala moteča pri vsakdanjem življenju, zato sprašuje, kako naprej.

 Vprašanje, ki ga je postavil bralec, je pogosto. Poznam kar nekaj ljudi po amputaciji noge, ki so bili prepričani, da je za vse kriva hrbtenica, in so prepozno ugotovili, da je vzrok slaba prekrvitev.