Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KRČNE ŽILE IN ZDRAVILA
74-letna bralka, ki ima težave s krčnimi žilami, sprašuje, ali lahko ob jemanju zdravila Marevan, ki ga prejema zaradi nerednega bitja srca, uporablja Venitan Forte gel. Z občasno uporabo mazila ima dobre izkušnje. Po nekajdnevnem jutranjem mazanju se ob težavah zmanjšajo bolečine, srbenje kože, manj je tudi nočnih krčev. Slišala pa je, da gela ni dobro uporabljati sočasno s tem zdravilom. Njena znanka, ki jemlje enako zdravilo, pa redno uporablja tablete iz divjega kostanja.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja prim. Tatjana Erjavec, zdravnica internistka
PREISKAVE V VISOKI STAROSTI
Bralkina mama ima 98 let. Še vedno je bistra, živi sama in skrbi zase. Ne jemlje nobenih zdravil. V zadnjem mesecu je sede dvakrat izgubila zavest za nekaj minut. Po drugi izgubi zavesti so jo odpeljali v bolnišnico. Ob pregledu je bila brez težav, laboratorijski testi in EKG so bili v mejah normale. Dobila je kup napotnic za preiskave. Hčerka sprašuje, ali so glede na starost in čakalne dobe pregledi sploh smiselni. Če so, bi jih opravila tudi samoplačniško.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
ANEVRIZMA ŽILE V TREBUHU
78-letnega bralca zanima, kako nevarna je ugotovljena anevrizma žile v trebuhu. Pred enim mesecem je osebna zdravnica slišala šum v trebuhu. Ultrazvočna preiskava je pokazala, da je trebušna aorta v dolžini 5 cm vretenasto razširjena do največ 4,5 cm, s prisotnimi sklerotičnimi plaki do največ 2,5 mm. Pred leti je nehal kaditi, zdravi se zaradi visokega krvnega tlaka. Redko ima bolečine v trebuhu in motnje prebave. Boji se, da mu žila poči, zato je nehal delati na vrtu in hoditi na daljše sprehode.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
AMPUTACIJA NOGE
86-letni mami našega bralca so v eni izmed slovenskih bolnišnic predlagali amputacijo noge pod kolenom zaradi gangrene stopala ob sladkorni bolezni. Če se zanjo ne bo odločila, jo bodo odpustili domov. Sina zanima, kaj lahko naredijo, da bi se izognili posegu.
Izguba dela telesa je ena izmed najhujših izkušenj, ki jo je zelo težko sprejeti. Razumem žalost, skrb, jezo in nemoč, ki jo doživljata gospa in njena družina. Ker že več kot 30 let delam v rehabilitaciji bolnikov po amputacijah, vem, da ni vse tako brezupno, kot je videti. Dejstvo, da so mami predlagali podkolensko amputacijo, pomeni, da je za zdaj ta mogoča in kirurgi razmišljajo, kako bo lahko lažje živela tudi po posegu. Nemalokrat se namreč pri starih ljudeh še vedno odločijo za nadkolensko amputacijo tudi zaradi razloga, da ne bo potrebno več posegov, če se rana na krnu ne bo celila. Menim, da je mama v dobrih rokah. Ker se po posegih, ki so jih že opravili, gangrena širi, z zelo veliko verjetnostjo druge možnosti ni.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
NEREDNO BITJE SRCA
62-letno bralko skrbi, da je ne bi zadela možganska kap. Pred tedni je brala, da je pri nerednem bitju srca le-ta veliko bolj pogosta. Predvsem zvečer pred spanjem ima neprijeten občutek, da ji srce zastane in nato močno udari. Pri jutranjem merjenju krvnega tlaka je utrip enakomeren. Počuti se zdravo, je telesno aktivna in ne jemlje nobenih zdravil. Spi slabo, zato zvečer popije pomirjevalni čaj, ne pije kave, alkohola in ne kadi.
Radi rečemo, da dokler ne vemo zanj, je srce zdravo. In prav nenavaden utrip čutimo najprej. Ni pa nujno, da gre pri tem za obolenje srca. Težave, ki jih opisuje gospa, so najverjetneje prezgodnji prekatni utripi. Pri tolmačenju EKG jih opisujemo kot VES (ventrikularne ekstrasistole). Če nastanejo v povezavi z obolenjem srca, so lahko nevarne tudi za srčni zastoj. Vendar jih lahko zasledimo tudi pri boleznih drugih organov in zelo pogosto pri zdravih ljudeh v povezavi z uživanjem kave, alkohola, poživil, pri stresu, slabem spanju. V obliki, kot jih opisuje bralka, so skoraj gotovo nenevarne. Ker so moteče, ji svetujem, da pri svoji zdravnici opravi EKG in pregled krvi za morebitne motnje v presnovi elektrolitov ali ščitnice. Dvomim, da bi ob že daljši uporabi aritmijo lahko povzročil pomirjevalni čaj, čeprav je tudi to mogoče, zato ga naj nekaj dni ne pije. Ugodno vplivajo tudi magnezijeve tablete.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TRAJNI URINSKI KATETER
Bralka že dalj časa skrbi za moža, ki ima zaradi obolenja prostate vstavljen trajni urinski kateter. Zvečer urin iz vrečke odtoči, vendar se do 1. ure zjutraj spet napolni, zato vsako noč ob tej uri vstaja. Zaradi tega je pogosto neprespana in utrujena. Mož dnevno popije od 2,5 do 3 litre čaja ali drugih tekočin. Sprašuje, kako naj si pomaga, da bo vrečka za zbiranje seča zdržala do jutra.
Urinski kateter je v telesu tujek in vir okužb, zato ga poskušamo čim prej odstraniti. Žal pri nekaterih obolenjih ne gre drugače. Bralkin mož do zdaj ni imel vnetja sečil, ki so pri stalnem urinskem katetru dokaj pogosta, kar pomeni, da gospa dobro skrbi za odvajanje seča in upošteva nasvete urologa. Med njimi je tudi pitje med 2 in 3 litri tekočine na dan. Tako se možnost zastoja in razvoja bakterij v sečnih poteh zmanjša. V ležečem položaju je odvajanje vode iz telesa pospešeno, zato morajo predvsem tisti, ki jim noge čez dan otečejo, ponoči pogosteje na vodo.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
STRANSKI UČINKI ZDRAVIL V PROSTI PRODAJI
Bralka, stara 76 let, ima pet let neredno bitje srca, zato redno jemlje Marevan, Concor, Ampril HL in Atorvastatin. Krvavitev ali drugih zapletov do zdaj ni bilo. Še vedno skrbi zase in za moža, kuha, pospravlja, ima manjši vrt, igra karte, se druži s prijatelji in rada hodi v naravo. Vedno bolj pa jo moti občasna pozabljivost (ali je zaklenila vrata, izključila likalnik, kam je položila ključe). Sprašuje, ali bi ji za boljši spomin pomagal Bilobil.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
POVIJANJE NOG PRI VENSKI BOLEZNI
Tokrat smo prejeli dve vprašanji: prva bralka je bila pred dobrima dvema mesecema operirana zaradi krčnih žil. Še vedno povija nogo z elastičnim povojem. Ker prihajajo topli dnevi, sprašuje, kako dolgo je povijanje še potrebno. Pri drugi bralki se je na krčni žili na sredini goleni pojavila približno 5 cm dolga pordela oteklina, ki je toplejša in jo boli. Zanima jo, ali lahko nogo kljub temu povija.
Osnovno zdravljenje pri kronični venski bolezni, njenih posledicah in poznih zapletih je zunanja kompresija – bodisi z elastičnimi povoji bodisi ustreznimi nogavicami. Na začetni stopnji venskega obolenja med bolniki ni velikega navdušenja za takšno terapijo. Pri napredovalih stadijih, predvsem pri bolnikih, ki imajo težave s krčnimi žilami ali stalnim otekanjem gležnjev oziroma goleni, je kompresijsko zdravljenje smiselno. Pri golenjih razjedah pospeši celjenje in zmanjša bolezenske znake, zato je zunanja kompresija osnovno zdravljenje.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
BOLEČINA V MEČIH
58-letni bralec ima pri hoji bolečine v mečih desne noge, ki se širi proti stegnu in postane tako močna, da se mora ustaviti. Po nekaj minutah počitka bolečina preneha. Že pred leti so mu odkrili zožitev hrbteničnega kanala. Pogosto ga boli križ. Temu pripisuje tudi težave z nogo. Še vedno občasno opravlja zidarska dela in pokadi 20 cigaret dnevno. Bolečina je postala moteča pri vsakdanjem življenju, zato sprašuje, kako naprej.
Vprašanje, ki ga je postavil bralec, je pogosto. Poznam kar nekaj ljudi po amputaciji noge, ki so bili prepričani, da je za vse kriva hrbtenica, in so prepozno ugotovili, da je vzrok slaba prekrvitev.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
ANGINA PEKTORIS
72-letna bralka ima bolečine v levi rami, ki so v zadnjih mesecih vedno hujše in se širijo v vrat, nadlaket in predel lopatice. Pri rentgenskem slikanju so ugotovili obrabo v ramenskem sklepu in kalcinacijo. Prebrala je, da se takšne bolečine pojavijo tudi pri angini pektoris, zato jo zanima, ali mora na pregled srca.
Osnovni vzrok za nastanek srčne bolečine (angina pektoris) je pomanjkanje kisika v srčni mišici zaradi zoženih žil, ki srcu dovajajo kri. Bolečina na začetku bolezni nastane pri telesnem ali psihičnem naporu, obilnem obroku, hudem mrazu, kasneje se lahko pojavi tudi pri manjših naporih ali v mirovanju. Značilna »anginozna« bolečina se začne v predelu prsnice, se širi v vrat, čeljust, največkrat v levo ramo, med lopatici ali v zgornji del trebuha. Je pekoča, tišči ali daje občutek tesnobe.